Trupejevo poldne

V soboto, 18. 2. 2017, smo v okviru PD Vipava izvedli izlet na Trupejevo Poldne (1931 m.n.v.). Vrh je postavljen na meji med Slovenijo in Avstrijo v zahodnem delu Karavank. Po dežju posije sonce. Tako je bilo tudi to jutro, le da je nad kmetijo Hlebanja nad Srednjim vrhom to jutro nehalo snežiti. Tako smo dobri dve uri vožnje iz Vipave proti Gorenjski, v tri ure trajajočem vzponu in nekoliko krajšem spustu, užili zimsko idilo z mikro in makro  razgledom od zasneženih dreves in potokov do Široke peči, Špika, Vršiča, Bavškega Grintavca, Jalovca, Mangrta, Viša, Poliškega Špika in vseh vršacev, ki so ustvarjeni v tem delu sveta. Lahko zimsko turo priporočam vsem. Tudi turnim smučarjem._OTO6480

Zadaj Kepa - Oton Naglost

Trupejevo poldne proti vthu - Oton Naglost

Trupejevo poldne proti vthu - Oton Naglost 1

Trupejevo poldne - Oton Naglost

Na poti - Oton Naglost

Kepa - Oton Naglost 4

Kepa - Oton Naglost 3

Otmarjeva pot

75-DSC00433

Na mrzlo sobotno jutro, 7. januarja 2017, smo se najbolj pogumni odpravili na Otmarjevo pot od Podrage do Štjaka. Letošnji pohod je bil že 12. po vrsti, prvega smo izvedli leta 2005. Ob 6. uri smo se zbrali pri cerkvici sv. Urbana pred Podrago, kjer smo pri temperaturi –11 ˚C začeli s potjo. V Podragi smo imeli v župnijski cerkvi sv. Mohorja in Fortunata sveto mašo, ki jo je daroval tamkajšnji župnik Tomaž Kodrič. Po maši smo nadaljevali z vzponom na tretjo postojanko – sv. Socerb. Tu so nas pozdravili prvi jutranji žarki in prijetnejše temperature kot v dolini. Razgled na Vipavsko dolino je bil čudovit, zahvaljujoč sončnim žarkom, ki so pokukali izza Nanosa. Pot nas je nato vodila do sv. Ane nad vasjo Razguri. Majhno jezerce pred cerkvico je zamrznilo in nekateri so to izkoristili za drsanje na ledu.
Od tod smo se po asfaltni poti odpravili prvemu postanku naproti. Alojz in Boža Peljhan sta nas pričakala odprtih rok. V ponudbi je bil tradicionalni »krompirčk s pnceto s prtrwra«, čaj ter sladke dobrote.
Dodobra siti smo se odpravili do pete romarske cerkvice – sv. Matere Božje na Taboru nad Vrabčami, ki je tudi najvišja točka pohoda (605 m). Domačini ji rečejo kar cerkev Device Marije. Tu smo ponovno postali v stari šoli tik ob cerkvi, kjer so nam domačinke skuhale čaj in kavo.
Nadaljevali smo po kolovozu do podružničnega sv. Martina v Grižah. Cerkev velja za eno izmed najbolj zanimivih in kulturnozgodovinsko najpomembnejših. V celoti je bila krita s skrilami, zdaj pa so te ohranjene samo še na vhodni lopi. Petju božičnih pesmi in branju misli, ki jih je skrbno izbrala Lucija Nabergoj za vsako cerkev posebej, je sledila krajša poslastica, s katero nam je postregla naša vipavska rojakinja Irena Škapin Orel. Pot nas je naprej vodila v dolino Raše, iz katere smo se nato vzpeli do cerkvice sv. Tomaža pod Stomažem. Tu smo si privoščili kosilo iz nahrbtnika in nekoliko daljši postanek. Sledil je spust v dolino Raše k osmi postojanki – sv. Antonu, zatem pa najzahtevnejši vzpon na celotni 28 kilometrov dolgi Otmarjevi poti do sv. Katarine v Taboru nad Bogem. Čas je bil za skupinsko siko in že smo se odpravili proti zadnji, deseti cerkvi na tej romarski poti, sv. Jakobu na Štjaku.

Od tu je sledil še spust skozi gozd in mimo vinogradov med Gočami in Podrago proti kulturnemu domu v Podragi, kjer so nam krajevna skupnost Podraga in vaške gospodinje postregle s toplim obrokom, pijačo in sladkimi dobrotami.
83 pohodnikov nas je ob prijetnem druženju delilo vtise s poti in tako smo ob klepetu in željah, da bi se na pohodu ponovno srečali naslednje leto, zaključili Otmarjevo pot.

Plaz

Pred in po novem letu nismo počivali in zato imamo kaj zapisati. Že 22-ič smo organizirali novoletno druženje na domačem hribu, na Plazu. Pred novim letom se moramo zahvaliti družbi iz mladinskega odseka, ki je poskrbela, da je bilo vse potrebno prinešeno na vrh. Kajti še tako vroč čaj se ne skuha brez dobrega gorilnika in zavetja. 😀
Na novega leta dan smo vsem, ki so obiskali Plaz ponudili topel čaj ter kakšno »šilce« in jim zaželeli vse dobro v prihajajočem letu.
V evidenčno knjigo se je vpisalo 127 pohodnikov ter tako na novoletni dan vpisalo svoj prvi vrh.
Naj jih bo v novem letu kar največ, lepih in varnih!

prenova plezalne stene

Tisti, ki malo več plezate na naši umetni steni, ste že slišali, da jo prenavljamo. No Končno vam lahko pokažemo tudi zametke kako bo zgledalo, ko bo stena končana. Sprememba bo ogromna in bo prinesla še večjo zabavo in napore pri plezanju. Predvidoma bo stena končana v prvem tednu v novem koledarskem letu.