LIPNIK (MONTE SHENONE, 1950m) & DUNJSKI VRH (JOF DI DOGNA, 1961m)

V grebenski rezi, ki se zahodno od sedla Bieliga še enkrat nekoliko povzpne, izstopata vrhova s povsem različnim značajem – nekoliko višji in južnejši vrh Dunje je po večini poraščen z gostim ruševjem, iznad katerega štrlijo skalni pomoli, čeri in razbita pobočja. Lipnik pa na jugu prav do vznožja poraščajo strme trave s številnimi žlebovi in krajšimi skalnimi odstavki. Jugozahodno od vrha se nato po grebenu proti vrhu Dunje razrašča ruševje, o katerem na severni strani ni ne duha ne sluha. Zahodna stran Lipnika je prepadno odsekana s 400-metrsko steno, pod katero gozdnata pobočja strmo padajo v zatrep grape potoka Rio Gelovitz. Tako Dunjski vrh kot Lipnik sta neprekosljiva razglednika: Karnijske Alpe in vrhovi v grebenu Strme peči onkraj Dunje so kot na dlani, toda pogled na Montaž je od tod naravnost veličasten, neopisljiv.

Časovni okvir: S planine Poccet preko Lipnika na Dunjski vrh 3,5h, sestop po isti poti 3h

Zahtevnost ture: Lahka

Odhod: Sobota, 10. november 2018 ob 4h, parkirišče Škofijske gimnazije Vipava

Povratek: V primeru, da nam bo čas dopuščal si bomo na poti nazaj grede ogledali še 80m slap Fontanone di Goriuda v dolini Reklanice (15min hoje). Povratek nazaj v pozno popoldanskih urah.

Priporočljiva oprema: Osnovna planinske opreme (oblačila prilagojena vremenskim razmeram, pohodni čevlji, palice, rezervna oblačila, sončna krema, čelna svetilka, prva pomoč, osebna izkaznica). Hrana in pijača iz nahrbtnika, koča na planini Poccet bo morda še odprta.

Stroški: Razporedili se bomo po kombijih in si razdelili stroške prevoza. Člani PD Vipava plačajo samo stroške goriva, nečlani pa še sorazmeren del najema kombija (strošek goriva+7€).

Prijave: puc.marko@gmail.com ali na tel. 031/800-384 v večernih urah do vključno četrtka, 8. novembra 2018.

Vodja izleta: Marko Puc, vodnik PZS

 

Udeleženci se izleta udeležijo na lastno odgovornost!

V primeru izredne slabe vremenske napovedi si PD Vipava pridružuje pravico do spremembe/odpovedi izleta.

JEZERSKI STOG (2040 m) & ADAM (2012 m ) in EVA (2019 m)

To so manj poznani vrhovi v Triglavskem narodnem parku, ki se dvigajo z Bohinjske strani Julijskih Alp nad Fužinarskimi planinami in Velim poljem. Ker nanje ne vodi markirana planinska pot, so manj obiskani, a ne ponujajo nič manj zadovoljivih razgledov na sosednje Ograde, Debeli vrh, Tosc, Mišelj vrh ter za njim pogleda na Triglav in itd. Pot bomo pričeli na pl. Blato, šli čez pl. Krstenic (1655 m) najprej na Jezerski Stog in nato še na Adama in Evo, nazaj se bomo vračali čez Lazovski Preval, na katerega nas najprej čaka ponoven vzpon slabih 200m in se spustili čez pl. V Lazu (1560 m) do izhodišča. Po poti je sicer še vidno precej podrtega drevja (posledica viharja), ki pa ne ovira preveč naše poti.  Vabljeni na prijeten, že jesenko obarvan pohod! 

Odhod / povratek: Nedelja, 14. oktobra 2018 pred škofijsko gimnazijo Vipava ob 05:00h. Povratek domov v večernih urah.

Priporočljiva oprema: Osnovna planinske oprema  ter oblačila prilagojena vremenskim razmeram (za hladnejše temperature rokavice, kapa ter  za zaščita pred dežjem), palice, rezervna oblačila. Hrana in pijača zgolj iz nahrbtnika!

Zahtevnost ture: nezahtevna neoznačena pot.

Višinska razlika: 1150 m

Časovni okvir:  vzpon na Jezerski Stog 3h, na Adami in Evo  1,20h. Sestop čez Lazovšk preval 3,5h. Skupni čas ture je približno 8h.

Stroški: Razporedili se bomo po kombijih in si razdelili stroške prevoza. Člani PD Vipava plačajo samo stroške goriva, nečlani pa še sorazmeren del najema kombija (strošek goriva+7€).

Prijave sprejemamo do petka 12.10.2018: Anja Fabčič:  040/370-559/ a.fabcic@gmail.com.

V primeru slabega vremena bo tura skrajšana in prestavljena v november ali začetek decembra.

Pobrateno pohodništvo

Člani Planinskega društva Vipava so se zadnje dni julija in prvi teden v avgustu udeležili skupnega tabora v Franciji z društvom Julka iz pobratene francoske občine Lumbin. Po spletu okoliščin sem se znašel na avtobusu, ki nas je odpeljal v Francijo, natančneje v Aillon-le-Jeune, kjer smo preživeli naslednjih 6 dni. Vožnja med meni le na videz poznanimi ljudmi je trajala okrog 12 ur z vmesnimi »polna miza hrane in pijače domače produkcije« postanki. V to malo francosko vasico sem tako prispel v ponedeljek zvečer, s polno torbo hrane, ki se je niti dotaknil nisem, ker potrebe ni bilo. Sploh ni bilo časa, da bi se okoli razgledal, ko so nas domačini oz. bolje rečeno predstavniki Julke, francoskega društva iz Lumbina, ki je v veliki meri zaslužno za pobratenje vipavske občine s francosko lumbinsko, začeli streči od spredaj in od zadaj, s sladkimi, mesnimi in tekočimi dobrotami. Zalaganje s hrano nas je spremljalo celotno druženje, od samega začetka pa tja do konca.

Kot rečeno sem sam bil neznanec med ljudmi, ki se poznajo že več let, se družijo in sodelujejo v različnih društvih, prevalentno v planinskem društvu in ki so kot pravi veterani dali za sabo marsikaj. Sam sem sprva le previdno opazoval in skušal dojeti socialno hierarhijo družbe, ki se je formirala znotraj 18 (?) udeležencev izleta v obliki manjših skupinic, ki pa so delovale složno in vključujoče. Nekateri so skrbeli, da nismo bili lačni, drugi so skrbeli, da nam ni bilo dolgčas, tretji pa, da je vse potekalo, kar se da tekoče.

V jedilnici je bil na oglasni deski obešen razpored predvidenih tedenskih aktivnosti. Za vsakega se je našlo nekaj. Za tiste z urnim in kondicijsko bolj opremljenim korakom so bile daljše ture, medtem za tiste manj natrenirane, nekoliko krajše in položnejše. Sam se imam sicer za rekreativnega pohajača, sem se pa kljub temu pridružil ekipi, ki je zbrala daljše in malenkost zahtevnejše ture.

Prvega pohoda in dviga na Mont Colombier se nas je udeležilo največ. Navdušile so nas zelene pašniške vedute ter pogledi na višje alpske sestoje v daljavi, med drugim tudi Mont Blanc. Čeprav so se nekateri bolj potili kot drugi, nekateri potrebovali kakšno minutko več in so morali pojesti sendvič več, je, kot vedno, trud na vrhu poplačan z nagrado, ki jo le stežka opišeš.

Naslednji dan smo se dvignili na Mont Margeriaz, pozimi smučarsko planoto nasproti prej omenjenemu Mont Colombierju. Svet je bil tokrat drugačen, še vedno pašniško zelen, vendar z mnogo več kamenja. V četrtek smo obiskali Chambery, se sprehajali po njegovem starem mestnem jedru, se dotaknili slonovega rilca na znamenitem mestnem vodnjaku, nato pa se z barčico preko Lac de Bourget, najglobljega in odvisno od vremena tudi največjega naravnega jezera v Franciji, zapeljali do Abbaye d’Hautecombe, cistercijanskega samostana, kjer smo se lahko pobližje srečali z njegovimi interierji.

Zvečer je bil slovensko-francoski večer, družabni dogodek, na katerem se tradicionalno na mizo postavi vse dobrote, ki jih premore naša čudovita dolina v spremljavi večno zelenih slovenskih pesmi. Francozi se podobno niso držali nazaj in za svoj del poskrbeli z domačo hrano in lajno ter lajnarjem, ki je bil rojen, da je lajnar. Boljšega opisa tu ne morem dati.

V petek smo se v manjšem številu zopet dvignili na višjo nadmorsko višino na Rochers de la Badaz, v primerjavi s prejšnjimi vzponi ostrejšim kamnitim vrhom z močno vegetacijo pod samim vrhom ter nekoliko ožjim dostopom. Pogledi na bližnje, zdaj že znane vzpetine in vrhove, pa je bil še vedno zelo lep.

Popoldne smo imeli čas, da si v lokalni fromažeriji napravimo zaloge sira do konca koledarskega leta, kar so nekateri tudi storili in to večkrat. Tudi sam sem bil med njimi, saj je njihov sir naravnost čudovit.

In prišla je sobota in čas, da se iz ene doline premaknemo nazaj v drugo. Vračali smo se čez Annecy, mesto s cvetlicami okrašenimi vodnimi kanali in promenadami, za sam zaključek izleta pa smo se ustavili v Chamonixu, znameniti izhodiščni turistično alpinistični točki na meji z Italijo in v neposredni bližini Mont Blanca.

Končno lahko rečem, da sem več kot zadovoljen, da sem imel možnost obiskati ta mali košček Francije. Pa ne le zaradi športnih aktivnosti, čudovitega vremena, znosnih poletnih temperatur, odlične hrane in pijače, temveč predvsem zaradi odprtih ljudi z naše kot tudi s francoske strani. Nadvse zabavno mi je bilo to med jezikovno posredovanje in usklajevanje. Res mi je bilo v veliko veselje, da sem lahko poslušal, včasih pa tudi sodeloval pri zgodbah, ki se ti spišejo, če le dvigneš rit in greš na zrak. Resnični spomini se ustvarjajo v stiku z ‘živimi’ ljudmi, ne za zasloni in umetno polepšanimi digitalnimi fasadami. Meni kot človeku, ki rad zahaja v hribe, hkrati pa še zdaleč ni planinec v pravem pomenu besede, je bilo med hojo v veliko veselje poslušati vse zgodbice s planinskih taborov, neštetih vzponov na n-tisočake, vseh mogočih prigod in nezgod ter izkušenj, ki nas delajo to, kar smo.

Če se je kaj potrdilo je to, da smo v planinah res vsi enaki, ne glede na to, kdo smo, od kod prihajamo in kaj počnemo. Ljubezen do narave, pohodništva ter do gora samih, njih izzivov, pristopov ter razmišljanj, ki se pri tem oblikujejo, res ne pozna meja in na nas deluje združevalno. To ne izjavljam kot neko frazo, temveč je to nekaj, kar resnično verjamem.

za planinsko društvo Vipava Luka Lango

 

Alpinistična šola AO Vipava

Program alpinistične šole

Alpinistična šola traja 1 leto in obsega:

teoretična predavanja s področja prve pomoči, skalne in zimske tehnike, orientacije, vremenoslovja, ledne tehnike in športnega plezanja …

organizirane eno ali dvodnevne ture, kjer z inštruktorji in alpinisti v naravi prakticiramo aktualno tematiko (brezpotja, športno plezanje, gibanje v gorah pozimi, ledno plezanje, turno smučanje, skalno plezanje, ledeniška tura…) in praktične vaje pod strokovnim nadzorom, kjer se naučite vrvne tehnike, gibanja naveze, nameščanja varoval, izdelave sidrišč, samoreševanja …

Seznam predavanj:

Uvodno predavanje

Alpinistična oprema

Priprava in izvedba ture

Tehnika gibanja v kopnem svetu

Nevarnosti v gorah

Sneg, led, plazovi

Tehnika gibanja v zimskih razmerah

Poznavanje gorstev, plezalni cilji pri nas in v tujini

Gorniško izrazoslovje in opisovanje vzponov

Turno in alpinistično smučanje

Bivakiranje, taborjenje

Orientacija

GRS in reševanje v gorah

Zgodovina alpinizma

Vremenoslovje in vremenske posebnosti gorskega sveta

Prva pomoč

Ob alpinistične dejavnosti v gorah

 

Marko Fabčič (načelnik AO Vipava)

IZLET V NEZNANO

Kdaj?
V soboto, 29. septembra 2018 ob 7h iz parkirišča pred Škofijsko gimnazijo v Vipavi

Kam?
Gibali se bomo med 300 in 900 metri nad morjem ter okusili nekaj … lahkega in prijetnega.

Oprema?
Osnovna planinska oprema (oblačila prilagojena vremenskim razmeram, visoki pohodni čevlji, palice, rezervna oblačila, sončna krema, čelna svetilka, prva pomoč) Hrana in pijača zgolj iz nahrbtnika!

Časovni okvir:
Za celotno pot bomo potrebovali med 5 in 6 ur.

Stroški: Razporedili se bomo po kombijih in si razdelili stroške prevoza. Člani PD Vipava plačajo samo stroške goriva, nečlani pa še sorazmeren del najema kombija (strošek goriva+7€).

Prijave: Marko Puc: puc.marko@gmail.com ali na tel. 031/800-384 do vključno četrtka, 27. septembra 2018.

Udeleženci se izleta udeležijo na lastno odgovornost!