Kategorija: Novice

Skupina Mrzle gore je z osrednjim delom Kamniško – Savinjskih Alp povezana prek Savinjskega sedla nad Okrešljem in na severu meji na Karavanke. Osrednja vzpetina je Mrzla gora, ki s svojo skalnato vršno gmoto daje videz ene najbolj zahtevnih gora v pogorju. Pod njo so doline Belske Kočne na severu, Matkovega kota na severovzhodu in Logarske doline na jugovzhodu. Kot prvi je nanjo stopil Johannes Frischauf leta 1877, in sicer z vzhodne plati z vodnikoma Matkom in Piskernikom. Nanjo so speljani dve markirani poti, obe zelo zahtevni. Dostopi so primerni za izkušene planince/ke, vrh bi zlahka razglasili za enega najtežje dostopnih v pogorju. Mi se bomo podali po zahodnem grebenu iz smeri Logarske doline mimo koče pod slapom Rinka ter pogorelega Frischaufovega doma na Okrešlju. Pot je skromno zavarovana in terja kar nekaj zanimivega in razgibanega plezanja v vršnem delu gore. Z višino narašča tudi krušljivost skale.

Časovnica: Vzpon 4h, sestop 4h

Povratek: V poznih popoldanskih urah

Oprema: Čelada, klasična visokogorska pohodniška z visokimi planinskimi čevlji. Priporočljivo je pokrivalo za glavo in sončna krema ter palice za spodnji del. S seboj imejte tudi hrano in veliko pijače (vročina), topla oblačila, prvo pomoč. Na Okrešlju je trenutno zasilno mogoče dobiti pijačo, v koči na izhodišču pa tudi hrano.
Zaradi trenutnih razmer imejte s seboj mini razkužilo za roke ter obrazno masko.

Zahtevnost ture: Zelo zahtevna pot, tura zahteva zelo dobro pripravljenega gornika z zelo dobro fizično kondicijo in z dobrim gibanjem v skali. V kolikor se ocenite, da ture ne boste zmogli, bodite odgovorni pri prijavi. Vodnik si pridružuje pravico, da v takem primeru udeleženca lahko tudi zavrne v kolikor smatra, da ni dovolj pripravljen za samo turo.

Višinska razlika: 1273m

Odhod: v nedeljo, 2. avgusta 2020 ob 4.00 v Vipavi, prevoz v lastni režiji

Za prijave (do petka, 31. julija 2020) in več informacij: Marko Puc: puc.marko@gmail.com ali na tel. 031/800-384
Število prijav je omejeno!

Izlet vodita Marko Puc, VPZS in Aljoša Rehar, VPZS  

Udeleženci se izleta udeležijo na lastno odgovornost!

V primeru izredne slabe vremenske napovedi si PD Vipava pridružuje pravico do spremembe/odpovedi izleta.

Jalovec velja za najlepšo slovensko goro. Imenujemo ga tudi »kristal«, saj je njegova vršna oblika s severa res videti kot lepo brušen kristal. Stoji na stičišču grebenov, ki oklepajo doline Trento, Bavšico, Koritnico in Tamar. Prvi zabeleženi vzpon nanj so leta 1875 iz Loške Koritnice opravili Trentar Miha Černuta, vodnika Andrej Strgulc in Ivan Wallas ter turist Karl Wurmb iz Beljaka. A na vrhu so naleteli na zabit lesen kol trentarskih lovcev. Danes na Jalovec vodijo številne poti, ki pa so vse po vrsti dolge in zahtevne, zato med ljubitelji gora velja vzpon za veliko gorniško dejanje.
Mi bomo svoj vzpon začeli v Zadnji Trenti, pri Flori in vzpon nadaljevali mimo Jalovške škrbine na vrh Jalovca ter za sestop uporabili krožno varianto mimo zavetišča pod Špičkom.

Časovnica: Hoje je za 12h

Povratek: V večernih urah

Oprema: Čelada, klasična pohodniška z visokimi planinskimi čevlji. Priporočljivo je pokrivalo za glavo in sončna krema ter palice. S seboj imejte tudi hrano in veliko pijače (vročina), zavetišče bo odprto.
Zaradi trenutnih razmer imejte s seboj mini razkužilo za roke ter obrazno masko.

Zahtevnost ture: Zelo zahtevna pot, tura zahteva zelo dobro pripravljenega gornika z zelo dobro fizično kondicijo. V kolikor se ocenite, da ture ne boste zmogli, bodite odgovorni pri prijavi. Vodnik si pridružuje pravico, da v takem primeru udeleženca lahko tudi zavrne v kolikor smatra, da ni dovolj pripravljen za samo turo.

Višinska razlika: 1745m

Odhod: v soboto, 18. julija 2020 ob 4.00 v Vipavi, prevoz v lastni režiji

Za prijave (do četrtka, 16. julija 2020) in več informacij: Marko Puc: puc.marko@gmail.com ali na tel. 031/800-384
Število prijav je omejeno!

Izlet vodita Marko Puc, VPZS in Jurij Nabergoj, VPZS  

Udeleženci se izleta udeležijo na lastno odgovornost!

V primeru izredne slabe vremenske napovedi si PD Vipava pridružuje pravico do spremembe/odpovedi izleta.

Na severozahodu se eden od stranskih grebenov Montaža zlagoma spušča proti sedlu Rudni vrh, ki je vezni člen med Montaževo skupino in grebenom Naborjetskih gora. Ta greben, imenovan Zmajev greben (Cresta dei Draghi), je niz ostrih, navpičnih skalnih stolpov, dostopen zgolj plezalcem. Spušča se proti Krniški škrbini (Foran de la Grave, 1731m), nad katero se na severu iznad gostega ruševja dviga skalna konica Krniške glavice (1889m). Zaradi neposredne Montaževe bližine velja za odličen razglednik. Največ vzponov beleži od koče Grego, za katero je hišna gora, čeprav na njeno teme vodijo poti tako rekoč z vseh strani neba. Na vrhu je večji križ, pod njim pa so na vseh straneh vidni ostanki vojaških objektov, kavern in jarkov. Na severni strani je med drugim nekdanji bunker, preurejen v zasilni bivak Kofler.

Časovnica: Hoje bo za cca. 5 h

Povratek: v popoldanskih urah

Oprema: Klasična pohodniška z visokimi planinskimi čevlji. Priporočljivo je pokrivalo za glavo in sončna krema ter palice. S seboj imejte tudi hrano in pijačo, saj koča zaradi razmer morda ne bo obratovala.
Zaradi trenutnih razmer imejte s seboj mini razkužilo za roke ter obrazno masko.

Zahtevnost ture: nezahtevna označena pot
Višinska razlika: 890 m

Odhod: v soboto, 27. junija 2020 ob 5.00 v Vipavi, prevoz v lastni režiji

Za prijave (do četrtka, 25. junija 2020) in več informacij: Marko Puc: puc.marko@gmail.com ali na tel. 031/800-384

Izlet vodita Marko Puc, VPZS in Aljoša Rehar, VPZS  

Udeleženci se izleta udeležijo na lastno odgovornost!

V primeru izredne slabe vremenske napovedi si PD Vipava pridružuje pravico do spremembe/odpovedi izleta.