Kot je že v navadi, se na prvo soboto po svetih treh kraljih odpravimo na Otmarjevo pot, ki je posvečena pokojnemu g. Otmarju Črnilogarju, ki je bil vrsto let župnik v Podragi ter nenazadnje prvi predsednik planinskega društva Vipava in pomemben član le-tega.
V mrzlem jutru smo se najbolj vztrajni zbrali že pri cerkvici sv. Urbana pred Podrago, kjer je uradni štart pohoda. Sprehodili smo se do župnijske cerkve v Podragi, kjer sta gospod Matej Nastran in gospod Tomaž Kodrič darovala sveto mašo za pokojnega Otmarja.
Po maši smo zagrizli v klanec proti cerkvici sv. Socerba nad Podrago, kjer nas po navadi pozdravijo prvi jutranji žarki izza Nanosa. In tudi tokrat smo ujeli pravi čas.
Pot nas je naprej vodila do sv. Ane nad Razguri in nato do Vrabč, kjer so nam domačini pripravili nekaj za pod zob, da smo lažje nadaljevali našo pot, ki nas je zatem kmalu pripeljala do cerkve Marijinega darovanja na Taboru nad Vrabčami, kjer je tudi najvišja točka celotne Otmarjeve poti – 605m. Tudi tu nam na široko vrata odprejo prijazni domačini in nas povabijo na topel čaj.
Nadaljujemo proti Grižam in naši šesti cerkvici, ki je posvečena sv. Martinu. Tu sledi krajši postanek pri domačinki, ki nas vsako leto pozdravi z obilico dobrot. Vsako cerkev si tudi ogledamo ter v njej zapojemo pesem, ki veselo zadoni. Zatem nas z duhovno besedo nagovori gospod Matej Nastran, ki se je z nami odpravil na celotno pot.
Sledi vzpon do sv. Tomaža pri Stomažih in nato spust v dolino Raše k sv. Antonu, ki slovi po izviru vode, ki se nahaja v notranjosti same cerkve.
Iz doline Raše nas pot vodi naprej skozi gozd do ceste, po kateri nadaljujemo do sv. Katarine nad Bogim. Tu je čas, da vzamemo kaj za pod zob tudi iz nahrbtnikov ter da se zberemo na skupinski fotografiji.
Od tu sledi še spust na Štjak k sv. Jakobu in še zadnji »zakuski na poti« ter nato med jesenskim listjem, v blatu in med vinogradi nazaj v Podrago.
Celotna pot premaga 30 kilometrov in 1170 višinskih metrov.
V Podragi zaključimo s toplim obrokom v dvorani krajevne
skupnosti in obilici sladkih in slanih dobrot podraških gospodinj.
Zahvala gre prav vsem, ki so kakorkoli pripomogli k izvedbi pohoda, tako
krajevni skupnosti Podraga, posameznikom Lojzetu, Boži, Martini, Ireni za
prigrizke na poti, ki pridejo še kako prav, gospodu Mateju Nastranu za duhovno
besedo in vsem, ki nas vsako leto podprete, da soustvarimo nekaj lepega in
dobrega, ki nas vse bogati.
