Planinsko društvo Vipava
Skupaj varno v gore
Na Plazu smo preko celega prvega dne leta pozdravljali in voščili vsem pohodnikom in jim zaželeli vse dobro ter obilo varnih poti v letu 2020! Naj bo tako voščilo tudi za vse tiste, ki na Plaz niste mogli. Naj poudarimo, da ima pri novoletnem srečanju veliko zaslugo mladinski odsek društva, ki praktično vse pripravi, da vam lahko ponudimo topel čaj na samem vrhu.
Na Plazu se vas preko celega dne zvrstilo več kot 200, na kar smo zelo ponosni in se vam zahvaljujemo za lep obisk.
V dneh od četrtka 15. do nedelje 18. avgusta smo člani AO Vipava Marko F, Jurij, Rok, Hana, Aljoša in Marko K obiskali Dolomite.
Odšli smo plezat v okolico Passo Sella in Passo Giau. V Dolomite smo potovali preko Belluna, Agorda, Passo Fedaie, Canazeia do Passo Sella. Po končanem izboru plezalne opreme smo se odpravili plezat v 1. stolp smer Via Freccia. Po ne pretežki smeri smo hitro priplezali na vrh stolpa in nato smo se odločili, da glede na slabo napoved zaključimo s plezanjem za prvi dan. Napoved neviht se je uresničila v večernih urah, ko se je razbesnela močna nevihta s strelami v bližini, kjer smo taborili.
Drugo jutro nas je pričakalo z nizko temperaturo 2 stopinji nad ničlo. Okoliški vrhovi so bili pobeljeni s svežim snegom, mi pa smo vseeno odšli plezat. Izbrali smo smer v 1. stolpu po razu Steger, kjer smo imeli nekaj težav s prsti na rokah, zaradi mrzle skale. Po preplezani smeri smo nadaljevali s plezanjem v 2. stolpu po smeri Diedro Gluck. Za nadaljevanje plezanja še v 3. stolpu nam je zmanjkalo časa in tako smo odšli v tabor, kjer smo si pripravili obilni popoldanski obrok hrane.
Nato je sledil obisk bližnjega plezališča Pian Schiavaneis, kjer smo spodbujali Hano, da je preplezala nekaj smeri. Pri plezanju v petek in soboto sta se nam pridružila še Anja in Grega. Za začetek sta si izbrala v 1. stolpu smer Diedro Trenker in nato sta preplezala v istem stolpu še smer Via Schober – Kleisl. V soboto sta preplezala še eno klasiko Via Vinatzer v 3. stolpu. Ostali smo začeli plezati v južni steni Piz Ciavazes smer Via della rampa. Po preplezani smeri smo sestopili do 1. stolpa, kjer smo preplezali smer Via dei camini.
Po povratku v dolino in obilni večerji smo se odpravili na Passo Giau. Jurij in Marko K sta se odpeljala naprej na Passo Staulanza, ki je izhodišče za vzpon na Monte Pelmo. V nedeljo sta ga tudi osvojila in opazila, da se je število planincev precej povečalo v primerjavi s prejšnjimi leti.
Preostali del ekipe je na Passo Giau odšel plezat v bližnjo steno Monte Gusella smer Via Dallago, ki nas je presenetila z lepimi prehodi preko navpične stene. Po preplezani smeri je sledil sestop na Passo Giau in vrnitev domov. Več kot polovica članov odseka je prvič plezala v Dolomitih in tako smo že ob povratku domov načrtovali naslednji obisk te prelepe pokrajine za plezanje.
Letošnji tabor PD Vipava je potekal v vznožju savinjskih očakov na začetku Robanovega kota.
Nad taborom so se dvigovale visoke gore, na eni strani Raduha na drugi strani Strelovec, Ojstrica, Križevnik in ostali vrhovi. Tabora sem se udeležil z Anjo za tri dni, ki pa so hitro minili v plezanju v teh mogočnih gorah. Za začetek sva v torek 23. julija okusila severno steno Ojstrice.
Preplezala sva eno od klasik – prvo smer v severni steni, katero sta preplezala odlična plezalca iz 30 let prejšnjega stoletja France Ogrin in Igor Omersa. Čeprav je minilo že 88 let od prvega vzpona je smer ohranila vso veličino.Smer poteka skoraj po sredini stene, išče najlažje prehode.
Prečki v desno sledi prečka v levo in ponovno na desno. Vmes pa previsna mesta in velika votlina.
Z Anjo sva se izmenjavala v vodstvu, raztežaj za raztežajem sva hitela proti vrhu. Ko sva dosegla Kopinškovo pot je sledila vrnitev v dolino in na zasluženo večerjo oziroma zelo pozno kosilo na taboru.
V sredo sva si izbrala drugo steno, tokrat severno steno Štajerske Rinke po Direktni smeri. Smer je v 50 letih preplezal eden izmed največjih tedanjih mojstrov šeste stopnje – Rado Kočevar skupaj z Milanom Pintarjem. Jutranji dostop v soparnem sončnem vremenu je hitro minil in sledilo je uvodno lažje plezanje na stolpič, kjer se težave zares začnejo. Po gladki plošči sledi še pokončna zajeda. Naslednji raztežaji vodijo proti veliki previsni zapori stene, kjer je ključno mesto smeri. Anji je pripadlo plezanje po strmi in težavni zajedi. Na najtežjem mestu si je dobro ogledala vse oprimke in mesto elegantno preplezala. Tudi sam sem se moral potruditi, da sem preplezal do Anje na varovališču pod ključnim detajlom. Za začetek me je čakala poč in kasneje še previsna prečka pod mogočnim previsom. Nekaj preprijemov in že sem preplezal najtežje mesto smeri. Kmalu prepleza še Anja za mano in najtežje plezanje je bilo za nama. Višje navzgor ni bilo več tako težkih detajlov in kmalu sva stala na vrhu stene od koder je sledil sestop v dolino.
Isti dan sta v steni Male Rinke plezala v Vzhodni smeri še Egon in Danijel.
V četrtek so se najine poti z Anjo razdružile. Anjo je čakala pot na Ojstrico kot planinsko vodnico. Sam sva skupaj z Robijem odšla pod severno steno Male Raduhe, kjer sva preplezala smer ZZ. Čeprav je smer lažja, je bila zaradi vlažne skale potrebna velika skoncentriranost za plezanje. Ker je stena precej nižja sva jo preplezala hitro in se zgodaj vrnila v tabor.
Tako je hitro minilo plezanje na taboru in sedaj snujemo načrte za plezanje v Dolomitih.
Odprtje nove planinske poti predstavlja prav poseben praznik za ljubitelje gora, tako na lokalni kot širši ravni. Ne zgodi se namreč prav pogosto, da zaživi povsem nova pot, še manj pogosto, če govorimo o zelo zahtevnih planinskih poteh. Gre za velik zalogaj, ki zajema vse od idejne zasnove in trasiranja do pridobivanja ustreznih soglasij in finančnih sredstev ter nazadnje same nadelave nove poti, ki mora ustrezati vsem tehničnim in varnostnim standardom.
Vendar pa to vipavskih planincev ni ustavilo in tako so maja letos ob praznovanju polstoletnega jubileja obstoječe Furlanove poti na Gradiško Turo ponosno odprli novo zelo zahtevno planinsko pot na Turo, poimenovano po nekdanjem predsedniku Planinskega društva Vipava Otmarju Črnilogarju, sicer tudi najbolj zaslužnemu za postavitev Furlanove poti na Turo.
Na slovesnosti ob praznovanju 50-letnice postavitve Furlanove in ob istočasnem odprtju nove Otmarjeve poti, ki je potekala 19. maja 2019 v prostorih Škofijske gimnazije Vipava, je kot osrednji govornik nastopil ugledni alpinist in himalajec Anton Sazonov – Tonač. Ta je namreč skupaj s Črnilogarjem pred pol stoletja zasnoval danes slovenskim planincem dobro poznano Furlanovo pot.
“V šoli so nas učili, da je energija neuničljiva. Tudi Otmar je imel ogromno energije in mogoče njegov duh nekje visoko nad nami ali pa mogoče tudi tukajle mirno in zadovoljno sledi tem dogodkom. Čestital bi izvajalcem te poti, ker so postavili lep spomenik na Otmarja – velikega človeka, duhovnika, učitelja in planinca,” je na slovesnosti povedal Tonač in dodal, da je bila Vipava že doslej zaradi plezališča in Furlanove poti znana po Sloveniji, pa tudi izven meja.
Slovesnost ob 50-letnici Furlanove in odprtju nove Otmarjeve poti, ki je zaradi deževnega vremena namesto ob vznožju Ture potekala v prostorih vipavske škofijske gimnazije, se je sicer začela z ljubiteljem gora dobro znano pesmijo Oj, Triglav moj dom, ki jo je na besedilo Matije Zemljiča leta 1895 uglasbil dovški župnik in skladatelj Jakob Aljaž. Zapeli so jo pevci vipavske klape Planta, poleg njih pa so kulturni del programa popestrili še člani Vipavskih tamburašev.
Dogodek je pritegnil veliko število planincev in drugih gostov, prireditvena dvorana vipavske gimnazije je bila napolnjena do zadnjega kotička. Dogodka so se poleg predstavnikov in članov PD Vipava udeležili med drugim tudi aktualni župan Občine Vipava Goran Kodelja, nekdanji župan Ivan Princes, načelnik Komisije za planinske poti pri Planinski zvezi Slovenije (PZS) Bogdan Seliger in vodja odbora za tehnična vprašanja pri Komisiji za planinske poti Igor Mlakar s svojo ekipo iz Posočja.
Posebne pozornosti so bili na prireditvi deležni posamezniki, ki so pred pol stoletja sodelovali pri izdelavi Furlanove poti, med njimi je bilo veliko takratnih vipavskih semeniščnikov. V njihovem imenu je spregovoril duhovnik Janez Kržišnik, zdajšnji vrhpoljski župnik. Za blagoslov nove Otmarjeve poti na Turo je poskrbel duhovnik Bogdan Vidmar, ki je bil v preteklosti tudi Črnilogarjev naslednik v podraški župniji.
Najbolj zaslužnim za postavitev stare in nove poti je vipavsko planinsko društvo podelilo posebna spominska obeležja, sestavljena iz kamna z Gradiške Ture ter koščkov stare jeklenice s Furlanove ter nove jeklenice z Otmarjeve poti. Glavnima vodjema projekta, alpinistoma, gorskima reševalcema in članoma PD Vipava Juriju Nabergoju in Marku Fabčiču pa je poleg tega izročilo tudi uokvirjeni sliki s fotografskimi utrinki posameznih faz izdelave poti.
Slovesno predajo Otmarjeve poti v uporabo je spremljala še razstava fotografij, s katerimi je član PD Vipava in izkušen fotograf Oton Naglost v objektiv ujel utrinke s prvega uradnega vzpona članov društva po Otmarjevi poti na Turo, ki se je odvil 7. maja 2019. Poleg tega je na dan uradnega odprtja Otmarjeve poti v prostorih Škofijske gimnazije Vipava potekala tudi predstavitev druge, dopolnjene izdaje zbornika z naslovom “Otmar Črnilogar – človek mnogih talentov”, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.
Podnapisi k priloženim fotografijam:
01 in 02 – Gradiška Tura z vrisanimi tremi variantami označenih planinskih poti neposredno na Gradiško Turo: Običajna planinska pot oziroma t. i. obhodna pot (prekinjena črta) ter Furlanova pot (leva pikčasta črta) in Otmarjeva pot (desna pikčasta pot). Foto: PD Vipava
03 do 10 – Utrinki iz posameznih faz izdelave Otmarjeve poti. Foto: Marko Fabčič/PD Vipava
11 – Slovesnost ob odprtju Furlanove poti leta 1969. Foto: arhiv PD Vipava
12 – Oče vipavskega planinstva, duhovnik, prevajalec in profesor Otmar Črnilogar (1931–1999). Foto: arhiv PD Vipava
13 do 19 – Vzpon po Otmarjevi poti. Foto: Aljoša Rehar/PD Vipava
20 do 23 – Detajl z Otmarjeve poti. Foto: Aljoša Rehar/PD Vipava
24 – Napis tik pod vrhom Gradiške Ture. Foto: Aljoša Rehar/PD Vipava
25 – Pogled z vrha Gradiške Ture proti Vipavi in Vipavski dolini. Foto: Aljoša Rehar/PD Vipava
26 – Na vrhu Gradiške Ture. Foto: Aljoša Rehar/PD Vipava
27 do 29 – Vrh Gradiške Ture. Foto: Aljoša Rehar/PD Vipava
30 – Pogled z vrha Gradiške Ture proti Vipavi in Vipavski dolini. Foto: Aljoša Rehar/PD Vipava
31 do 35 – Utrinki s prvega uradnega vzpona članov PD Vipava po Otmarjevi poti. Foto: Oton Naglost/PD Vipava
36 – Uradno odprtje Otmarjeve poti. Predsednik PD Vipava Pavel Makovec. Foto: Aljoša Rehar/PD Vipava
37 in 38 – Uradno odprtje Otmarjeve poti. Slavnostni govornik – alpinist in himalajec Anton Sazonov – Tonač. Foto: Aljoša Rehar/PD Vipava
39 – Uradno odprtje Otmarjeve poti. Moderatorka prireditve, članica PD Vipava Polona Puc. Foto: Aljoša Rehar/PD Vipava
40 – Uradno odprtje Otmarjeve poti. Posamezniki, ki so pred pol stoletja pomagali pri postavljanju Furlanove poti na Gradiško Turo. Foto: Aljoša Rehar/PD Vipava
41 – Uradno odprtje Otmarjeve poti. Nekdanji vipavski semeniščnik Janez Kržišnik, ki je pomagal pri postavljanju Furlanove poti. Foto: Aljoša Rehar/PD Vipava
42 – Uradno odprtje Otmarjeve poti. Posamezniki, ki so pred pol stoletja pomagali pri postavljanju Furlanove poti na Gradiško Turo. Foto: Aljoša Rehar/PD Vipava
43 – Uradno odprtje Otmarjeve poti. Vipavska klapa Planta. Foto: Aljoša Rehar/PD Vipava
44 in 45 – Uradno odprtje Otmarjeve poti. Alpinist, gorski reševalec, član PD Vipava in eden od vodij projekta postavitve Otmarjeve poti Marko Fabčič. Foto: Aljoša Rehar/PD Vipava
46 do 48 – Uradno odprtje Otmarjeve poti z razkritjem info table nove poti. Foto: Aljoša Rehar/PD Vipava
49 – Uradno odprtje Otmarjeve poti. Eden od vodij projekta postavitve Otmarjeve poti Marko Fabčič, vipavski župan Goran Kodelja, predsednik PD Vipava Pavel Makovec ter alpinist in himalajec Anton Sazonov – Tonač. Foto: Aljoša Rehar/PD Vipava
50 – Uradno odprtje Otmarjeve poti. Vipavski tamburaši. Foto: Aljoša Rehar/PD Vipava
51 in 52 – Uradno odprtje Otmarjeve poti. Župan Občine Vipava Goran Kodelja. Foto: Aljoša Rehar/PD Vipava
53 – Uradno odprtje Otmarjeve poti. Načelnik Komisije za planinske poti pri PZS Bogdan Seliger. Foto: Aljoša Rehar/PD Vipava
54 in 55 – Uradno odprtje Otmarjeve poti. Duhovnik in nekdanji podraški župnik Bogdan Vidmar. Foto: Aljoša Rehar/PD Vipava
56 – Uradno odprtje Otmarjeve poti. Ključni akterji za postavitev Otmarjeve poti – vodji projekta, alpinista in člana PD Vipava Marko Fabčič in Jurij Nabergoj ter na sredini vodja Odbora za tehnična vprašanja pri Komisiji za planinske poti PZS Igor Mlakar. Foto: Aljoša Rehar/PD Vipava
57 – Uradno odprtje Otmarjeve poti. Spominsko obeležje s koščkoma jeklenic s Furlanove in Otmarjeve poti. Foto: Aljoša Rehar/PD Vipava
58 – Uradno odprtje Otmarjeve poti. Vabila na slovesnost z vrisanimi označenimi planinskimi potmi na Gradiško Turo. Foto: Aljoša Rehar/PD Vipava
59 – Uradno odprtje Otmarjeve poti. Druga, dopolnjena izdaja zbornika Otmar Črnilogar – človek mnogih talentov. Foto: Aljoša Rehar/PD Vipava
60 – Uradno odprtje Otmarjeve poti. Priložnostna razstava fotografij avtorja Otona Naglosta s prvega uradnega vzpona članov PD Vipava po Otmarjevi poti. Foto: Aljoša Rehar/PD Vipava
61 in 62 – Uradno odprtje Otmarjeve poti. Vodji projekta postavitve Otmarjeve poti Jurij Nabergoj in Marko Fabčič, župan Občine Vipava Goran Kodelja ter alpinist in himalajec Anton Sazonov – Tonač. Foto: Oton Naglost/PD Vipava
63 – Uradno odprtje Otmarjeve poti. Udeleženci slovesnega odprtja Otmarjeve poti in Vipavski tamburaši. Foto: Oton Naglost/PD Vipava
V soboto zjutraj (20. 5. 2019) je potekalo srečanje mladih mladincev, ki ga je organiziral mladinski odsek PD Vipava. Pohoda se je udeležilo čez 70 nadobudnih mladih planincev in planink s spremljevalci in starši iz različnih planinskih društev Primorske.
Na pot smo se podali kljub napovedanemu slabemu vremenu. Tekom dneva je za kratek čas posijalo tudi sonce. Prvi postanek je bil pred vzponom na Plaz (527 m. n. v.), kjer smo si morali sleči oblačila in narediti požirek soka oziroma vode. Po poti smo si na svoji levi lahko ogledali panoramo Zgornje Vipavske doline. Na Plazu je sledil malo daljši počitek z malico. Kdor je želel, je lahko odšel na vrh Plaza in se vpisal v vpisno knjigo ter vzel žig in užival v razgledu.
Ker je vreme bilo na naši strani in smo bili vsi polni energije smo se odločili, da odidemo na Škavnico (734 m. n. v.). Pot nas je vodila skozi gozd, kjer smo opazili veliko različnih vrst gorskih rož. Ob prihodu na našo najvišjo točko tega pohoda je posijalo sonce, čeprav je vremenska napoved za ta dan kazala nevihto.
Na Škavnici je sledil daljši postanek, kjer smo naredili skupinsko sliko in dovolj časa je bilo za raziskovanje kraških pojavov – škavnic. Gre za skalne vdolbine, ki nastanejo v apnenčasti kamnini zaradi korozije.
Točno ob poldan smo krenili po gozdni poti do Kapelice pri Vratih in se vpisali v vpisno knjigo.
Nato je sledil spust mimo Plaza do Kampa Tura na Gradišču. Lahko rečemo, da so naši vodniki imeli vso pot in vreme preračunano do potankosti, saj je ob prihodu zadnje skupine na parkirišče prvič v dnevu začelo močno deževati. Na koncu smo se še poslovili in odhiteli domov.
