Otmarjeva pot 2015

Bo na prvo soboto po »Sv. Treh kraljih« in sicer v soboto, 10. januarja 2015.

Začetek ob 6. uri v cerkvici sv. Urbana, ki stoji ob cesti v Podrago, približno 200 m od magistralne ceste Ljubljana – Nova Gorica (odcep za Podrago je med Podnanosom in Vipavo). Ob cerkvici sv. Urbana je možno parkirati avtomobile.

V podraški župnijski cerkvi sv. Mohorja in Fortunata bo približno ob 6.30 uri sv. maša za + g. Otmarja Črnilogarja.

Zahtevnost pohoda po Otmarjevi poti: Pohod bo trajal približno pol dneva (12 ur); po »Jakobovi poti« se bomo vrnili v Podrago predvidoma okoli 18. ure.

Otmarjeva pot je zelo prijetna za hojo, večinoma poteka po stezah in kolovozih. Zahtevna je zaradi dolžine (okoli 25 km) in zaradi vzponov in spustov. Zahteva dobro kondicijsko pripravljenost.

Opomba: pohodnik se udeleži pohoda na lastno odgovornost!!!

Oprema: Planinska, pohodniška… S seboj imejte tudi čelno svetilko, hrano in

Organizator: Peš romanje organizira Planinsko društvo Vipava v sodelovanju z župnijami Podraga, Vrabče in Štjak.

Informacije: Leon Kodre, tel.: 05/ 366-501-73 (zvečer)

Splet: http://www.planinsko-drustvo-vipava.si

V primeru izredno slabega vremena bo pohod odpadel!!!

VABLJENI!

Otmarjeva pot. Idejo za pot iz Podrage na Štjak, ki se vije mimo desetih cerkva, je predlagal + g. Otmar Črnilogar, duhovnik, profesor latinščine in grščine ter filozofije, prevajalec Svetega pisma (med 1980-1996 je prevajal Mdr, Sir, 1 Kor, 2 Kor, 1 Tim, 2 Tim, Tit, Heb, 1Pt, 2 Pet, 1Jn, 2Jn, 3 Jn, Jud). Bil je tudi navdušen planinec in v letih 1967-1972 predsednik Planinskega društva Vipava. V letu 2006 mu je Občina Vipava v Podragi postavila spomenik. V letu 2013 je izšla tudi knjiga pri Celjski Mohorjevi družbi z naslovom Otmar Črnilogar: človek mnogih talentov.

Naravni rezervat Doline Glinščice

KDAJ? Nedelja, 21. december 2014 (štart iz Vipave ob 7:00, v Bazovici ob 7:45)

KJE? Dolina Glinščice (it. Val Rosandra) je izrazit kanjon v neposredni bližini mesta Trst. Zajeda se v smeri zahod – vzhod od vasi Boljunec proti Kozini. Kot tipični fenomen Kraškega roba se tudi tu mešata apnenec in fliš v milem, povsem mediteranskem podnebju. Posebnost Klinšce, kot ji pravijo slovenski domačini, pa je povsem visokogorski ambient, v katerem se obiskovalec znajde takoj, ko zakoraka z asfaltne ceste. Visoke stene in kamniti razi, dolga melišča in povsem kamnito okolje. Ni čudno, da je dolina Glinščice ne le pohodniški, a tudi plezalski Eldorado, in to že od 20. let prejšnjega stoletja. Takrat je prav tu slavni alpinist Emilio Comici organiziral prvi tečaj plezanja v Italiji in opravil slavne posnetke za svoj priročnik Umetnost plezanja.

KAKO? Dolina Glinščice ponuja obilo gorniških možnosti, od krajših sprehodov do dolgih in napornih tur, feratarstva, plezanja in alpinizma, kolesarjenja in padalstva. Našo pot bomo začeli v vasi Jezero (S.Lorenzo, 375m) ter se po prelepi razgledni planoti Draški Kras ogreli nad dolino do Griže (M.Stena, 442m), od koder se bomo po markirani “vertikali” Slovenskega planinskega društva Trst spustili v kanjon in osamljeni zaselek Botač (Bottazzo, 195m), kjer so še vidni ostanki “hladne” meje. Po gozdni poti št. 46 bomo, daleč od izletniških karavan, stopili na Vrh Griže (M. Carso, 455m) in razgledišče, ki je navadno v domeni padalcev. Horuk nazaj proti dolini: naš naslednji cilj bo skala: najprej bomo stopili na Cippo Comici (343m), razgledno špico vrh slavnega grebena Počivence (Crinale), se spustili do cerkvice sv. Marije na Pečeh (S.Maria in Siaris) ter ob reki dosegli kočo Premuda na robu divje doline, od koder nas bo pot vodila le še navzgor do izhodišča. Čas: 4-5 ur. Ob koncu bo za neobvezno popestritev možno opraviti eno od treh zelo zahtevnih zavarovanih plezalnih poti, ki se razvijajo na pečinah pod Jezerom. Navpični ferati sta Zimske rože (srednje zahtevna) in Nos (zelo zahtevna), katerih vzpon traja 30min. Tehnično in kondicijsko privlačnejša pa je ferata B.Biondi, ki skoraj 400m dolžine razvije v strmi prečnici. Čas za f.Biondi: 1.30h.

OPREMA: za hojo pohodniška (priporočam palice), za ferate feratarska (čelada, plezalni pas, samovarovalni komplet, popkovina, rokavice).

Prijave zbiramo do srede, 17. decembra 2014! (obrnite se na enega izmed vodnikov)

INFO (vodnika): Jernej Šček tel. 0039 338 76 59 709 / jernejscek@hotmail.com

Marko Puc tel. 031/800-384 / puc.marko@gmail.com

Otmarjeva pot 2011

Peš romanje po »Otmarjevi poti« bo letos potekalo že sedmič, in sicer v soboto 8. januarja 2011.

Začetek ob 6. uri v cerkvici sv. Urbana, ki stoji ob cesti v Podrago, približno 200 m od magistralne ceste Ljubljana – Nova Gorica (odcep za Podrago je med Podnanosom in Vipavo). Ob cerkvici sv. Urbana je možno parkirati avtomobile.

V podraški župnijski cerkvi sv. Mohorja in Fortunata bo ob 6.30 sv. maša za + g. Otmarja Črnilogarja.

Peš romanje po Otmarjevi poti skuša biti pohod in romanje, zato se bomo pri vsaki izmed desetih cerkva ustavili za molitev in duhovno misel. Duhovne misli bo letos pripravil prof. g. Bogomir Trošt. Predstavil nam bo, kaj nam o dobrodelnosti pove Sveto pismo.

Zahtevnost pohoda po Otmarjevi poti. Pohod bo trajal približno pol dneva (12 ur); po »Jakobovi poti« se bomo vrnili v Podrago predvidoma okoli 18. ure. Otmarjeva pot je zelo prijetna za hojo, večinoma poteka po stezah in kolovozih. Zahtevna je zaradi dolžine (okoli 30 km) in zaradi vzponov in spustov. Zahteva dobro kondicijsko pripravljenost.

Opomba: pohodnik se udeleži pohoda na lastno odgovornost!!!

Oprema: Planinska, pohodniška… S seboj imejte tudi čelno svetilko, hrano in pijačo.

Organizator: Peš romanje organizira Planinsko društvo Vipava v sodelovanju z župnijami Podraga, Vrabče in Štjak.

Informacije:
Danilo Naglost, tel: 051/386-462
Leon Kodre, tel: 05/ 366-501-73 (zvečer).

Velika Koroška baba (2127m)

(petek, 25. 6. 2010)

 

Zjutraj na dan državnega praznika smo se odpravili proti Kamniško-Savinjskim Alpam v smeri Jezerskega. Po dveh urah vožnje smo prispeli do izhodišča (spodnja tovorna žičnica), od koder smo pot nadaljevali do Kranjske koče na Ledinah. Tukaj je bil prvi večji postanek in čas za ožigosanje planinskega dnevnika.

Pot nas je nato vodila do razcepa slovenske (težje) ter avstrijske (lažje) poti. Odločitev vseh je bila, da krenemo po slovenski smeri. Ta pot velja za eno najdaljših, ne pa tudi najtežjih poti v naših Alpah, ki je zavarovana z zajlo in klini. Ves čas smo hodili po zelo nevarni in krušljivi poti, ki je bila vselej zanimiva. Po napornem vzponu smo prišli do združitve slovenske in avstrijske smeri tik pod vrhom. Do vrha nas je ločilo še dvajset minut hoje. Med hojo proti vrhu smo ugotavljali, da nas obkrožajo Rinke, Skuta, Grintovec, Jezerska Kočna, Ojstrica, Planjava in Storžič v daljavi. Na vrhu smo si vzeli čas za malico ter pogovor z drugimi planinci, ki so bili istočasno na vrhu. Nahranili smo tudi planinske kavke, ki jih je bilo z našo radodarnostjo vedno več.

Odpravili smo se nazaj proti Kranjski koči na Ledinah, a po lažji avstrijski poti. Med potjo smo nekajkrat prečkali tudi snežne zaplate. Ko smo prišli na Ledine, smo si vzeli čas za počitek ter nekaj osvežitve iz »ledinske shrambe«. Od tu nas je pot vodila po zahtevni poti skozi Žrelo do Češke koče na Spodnjih Ravneh, od kjer smo sestopili v dolino.

Matej & Marko