Kukova špica (2427m) ODPOVEDANO!

Kukova Špica  je prvi veliki piramidast vrh vzhodnega dela Martuljkove skupine, ki zaključuje dolgo verigo Julijcev. Od daleč viden vrh iz vrha ponuja lepe razglede, še posebej je poznan po najlepših razgledih na Amfiteater (krnico Za Široko pečjo). Zaradi skoraj z vseh strani strmih dostopov, ki niso markirana, velja za zelo zahtevno brezpotje, s pristopom po V strani pa zahteva tudi nekaj lažjega plezanja po grebenu. Najlažji pristop je preko sedla Gulce na zahodni strani. Tura je namenjena bolj izkušenemu pohodniku, ki mu niso tuja brezpotja in plezanje po razbitem, strmem skalnatem svetu. Tura je planirana z izhodiščem v Vratih, z možnostjo krožne ture s pristopom preko vzhodne strani Vrh nad Mužici.

Časovnica: 5h vzpona / 4 h sestop

                    Skupaj cca. 9 h

Oprema: obvezna je čelada, priporočene so palice, plezalni pas, primerna obutev za visokogorje. S seboj imejte rezervna oblačila, vetrovko, sončno kremo, sončna očala, zaščito za klope, pokrivala, osebno prvo pomoč.

Hrana in pijača iz nahrbtnika. 

Zahtevnost ture: Pot velja za zelo zahtevno nezavarovano brezpotje, terja dobro fizično pripravljenost.

Odhod: V nedeljo 30.07.2023 ob 4:45 h v Vipavi (pri ŠGV), prevoz z kombijem.

              Stroški goriva se razdelijo med vse udeležence, nečlani društva plačajo dodatnih 10€.

Število prijav je zaradi zahtevnosti ture omejeno!
Prijave zbira Anja (
a.fabcic@gmail.com / 040370559) do petka 28.7. dopoldne (12h).

Izlet vodita Anja Fabčič in Jurij Nabergoj, oba VPZS.

Udeleženci se izleta udeležijo na lastno odgovornost!

V primeru izredne slabe vremenske napovedi si PD Vipava pridružuje pravico do spremembe/odpovedi izleta.

MERJENJE DRUŠTVENIH MAJIC

Ob 120. obletnici društva smo se odločili za izdelavo društvenih kosov oblačil za člane in podpornike našega društva.
Modela sta univerzalna, v modri barvi.

MERJENJE ARTIKLOV BO SAMO ŠE V SOBOTO, 29. JULIJA OB 20.30 DO 21.30 V PROSTORIH PD.  Za vse ostale informacije je na voljo Marko (031/800-384).

Številke za merjenje bodo od XS do XXL, po potrebi tudi XXS.

Ob potrditvi nakupa se plača kavcija v višini 40€/kos oblačila, preostanek pa kasneje ob prevzemu.


*TECHNOGRID PULI CUBO

– Technostretch grid puli

– 4 smerno elastičen material za večje udobje pri uporabi

– emerizana, grid konstrukcija z zračnimi kanali za boljše dihanje in hitrejše sušenje

– izvrstno razmerje toplotna vrednost / teža

– majhen volumen materiala omogoča majhen volumen oblačila

– notranji prsni žep z zadrgo

– dva žepa za roke

– daljša sprednja zadrga

– elastični robovi

– podaljšani rokavi z luknjo za palec

– YKK zadrge

– izdelano v Sloveniji

CENA 45-60€/KOS (odvisno od končnega števila)

*JOPA TECHNOGRID CUBO PRO

– Technostretch grid jopa

– 4 smerno elastičen material za večje udobje pri uporabi

– emerizana, grid konstrukcija z zračnimi kanali za boljše dihanje in hitrejše sušenje

– izvrstno razmerje toplotna vrednost / teža

– majhen volumen materiala omogoča majhen volumen oblačila

– kapuca

– prsni žep z zadrgo

– dva žepa za roke

– daljša sprednja zadrga

– elastični robovi

– podaljšani rokavi z luknjo za palec

– YKK zadrge

– izdelano v Sloveniji




Špik (2472m)

Špik je prepoznavna gora, katere ime najbolj nazorno opisuje njen videz. Stoji na SZ delu Martuljške skupine, proti Martuljku kaže svojo gladko tisočmetrsko steno v obliki piramide in z njo simbolizira pojem gore. Proti SZ se navezuje na Frdamane police, na V pa mu družbo delajo martuljški velikani: obe Ponci, Oltar, Škrlatica in Široka peč. Manjkali seveda ne bodo niti ostali velikani Julijskih Alp. Če je njegova izrazita stena raj za plezalce, so njegova zahodna pobočja prijaznejša planincem. Za razliko od ostalih martuljških vrhov, ki so neoznačeni, proti vrhu Špika vodita kar dva markirana in ne prezahtevna dostopa.
Mi se bomo na vrh podali iz Krnice, ter sestopili skozi Kačji graben.


Časovnica: 4 h 45 min vzpon /  3 h 30 min sestop

                     Skupaj 8-9 h
                    

Oprema: Klasična za visokogorje z visokimi planinskimi čevlji. S seboj imejte rezervna oblačila, sončno kremo, sončna očala, zaščito za klope, pokrivala, osebno prvo pomoč, osebni dokument, potrjeno PZS izkaznico ter opcijsko tudi kopalke in brisačo. Hrana in pijača (v primeru sonca več) iz nahrbtnika.

Obvezen je samovarovalni trojček in dereze ter cepin v primeru snežišč na poti.
Koča v Krnici na koncu ture bo odprta.

Zahtevnost ture: Pot je zelo zahtevna, terja dobro fizično pripravljenost

Odhod: V nedeljo, 16. julija 2023 ob 4.30 v Vipavi (pri ŠGV), prevoz s kombiji.
              Stroški goriva se razdelijo med vse udeležence, nečlani društva plačajo dodatnih 10€.

Število prijav je omejeno!
Prijave zbira
Marko (puc.marko@gmail.com/031800384) do četrtka dopoldan, 13. julija 2023.


Izlet vodi Marko Puc, VPZS

Udeleženci se izleta udeležijo na lastno odgovornost!

V primeru izredne slabe vremenske napovedi si PD Vipava pridružuje pravico do spremembe/odpovedi izleta.

Kobariški Stol (1673m)

Kobariški Stol ja najvišji in najvzhodnejši vrh slovenskega dela Stolovega grebena, ki se razteza med Kobaridom in Huminom. Dolg je 34 kilometrov, a ga velika večina leži v sosednjem italijanskem ozemlju kjer s skupaj s sosednjimi Muzci nudi vrsto vabljivih ciljev okrog Terske doline. Na zahodu se mu pridružujeta skoraj enako visoka Veliki in Mali Muzec, proti vzhodu pa se sleme počasi znižuje prek prevala Na Verilih in čez nekaj vršičev do Starijskega vrha, od koder se strmeje spusti v Soško dolino tik nad Kobaridom. Južna pobočja nad Breginjem so po večini gola, kar velja tudi za samo vršno sleme. Pobočja nad Soško dolino n Učjo pa pokriva nizek gozd. Velja za imenitno razgledišče. Mi bomo svojo pot začeli na mejnem prehodu Učja. Po lahki hoji skozi gozd do planine Božca ter nato po grebenu do vrha. Sestopili bomo po isti poti.

Časovnica: 3 h 30 min vzpon / 3 h sestop

                     Skupaj 6-7 h
                    

Oprema: Klasična pohodniška z visokimi planinskimi čevlji. S seboj imejte rezervna oblačila, sončno kremo, sončna očala, zaščito za klope, pokrivala, osebno prvo pomoč, osebni dokument, potrjeno PZS izkaznico. Hrana in pijača iz nahrbtnika.

Zahtevnost ture: Pot je lahka, primerna za vse.

Odhod: V nedeljo, 2. julija 2023 ob 6h v Vipavi (pri ŠGV), prevoz s kombiji. Možnost vstopa tudi v Novi Gorici.
              Stroški goriva se razdelijo med vse udeležence, nečlani društva plačajo dodatnih 10€.

Število prijav je omejeno!
Prijave zbira
Marko (puc.marko@gmail.com/031800384) do petka dopoldan, 30. junija 2023.


Izlet vodita Benjamin Kodele in Marko Puc, oba VPZS

Udeleženci se izleta udeležijo na lastno odgovornost!

V primeru izredne slabe vremenske napovedi si PD Vipava pridružuje pravico do spremembe/odpovedi izleta.

Vipavski planinci skozi zimski čas  

Leto 2023 smo odprli z vsakoletnim tradicionalnim druženjem na priljubljeni točki nad Vipavo, na Plazu. Na prvi dan novega leta se nas je zvrstilo kar lepo število. Člani društva in strokovni kadri so ob prihodu na vrh na jasi pod Plazom ponujali topel čas in udeležence pričakali s toplo besedo.

Eni tradiciji je kaj kmalu sledila druga – Otmarjev pohod. Vsako leto znova, če nam le vreme služi, se pohoda udeleži zelo lepo število ljudi. Zadnja leta prihaja zelo veliko Slovencev iz inozemstva, česar smo še toliko bolj veseli, saj s tem počastijo g. Otmarja Černilogarja. Po jutranjem zbiranju pri cerkvici sv. Urbana je sledila maša v župnijski cerkvi v Podragi, ki sta jo za pokojnega Otmarja darovala vipavski vikar Gabriel Kavčič in tamkajšnji župnik Tomaž Kodrič. Sledil je vzpon na sv. Socerb, na katerem se lepo vidi Nanoška planota in Zgornja Vipavska dolina. Zatem se trasa pohoda spusti do sv. Ane nad Razguri in do Tabora nad Vrabčami. Do spusta, ki se začne na Štjaku, se zvrstijo še cerkev sv. Martina v Grižah, cerkev sv. Tomaža pri Stomažih, cerkev sv. Antona v Raši ter sv. Katarine v Taboru na Bogem. Vsako cerkev si je na pohodu možno tudi ogledati in v njej slišati kakšno pesem ter nekaj zanimivih duhovnih misli, ki jih je na letošnjem pohodu v celoto zbral g. Gabriel Kavčič, za kar se mu še enkrat iskreno zahvaljujemo. Prav tako gre zahvala vsem, ki ob poti poskrbite za priboljške ter krajevni skupnosti Podraga in gospodinjam, ki ob koncu pripravijo topel obrok in sladke dobrote.


V mesecu februarju smo izvedli tri zimske pohode. V začetku meseca smo se odpravili na Matajur, kjer smo v lepem sončnem vremenu z izhodišča Avsa počastili bližajoči se slovenski kulturni praznik. Obiskali smo tudi Benečane onkraj meje, v koči, ki leži na italijanski strani meje.


Teden za tem smo se odpravili v sosednjo Hrvaško, in sicer na Fratar, ki leži nad nadvse idilično kočo na Hahliću. S hojo smo začeli v Podkilavacu in se po vzhodnem grebenu povzpeli na vrh. Imeli smo zares lep dan, na grebenu nas je prepihala burja, ki je kar znana za to območje; pod vrhom pa nas je pričakalo nekaj malega poplezavanja in pa tudi sneg, ki je bil na severno stran tudi pomrznjen. Z vrha smo občudovali Kvarnerski zaliv s Krkom in Cresom, proti Sloveniji se je bohotil Veliki Snežnik, na vzhodu Snježnik in Veliki Risnjak ter v daljavi tudi Velebitska gorska veriga. Pri koči smo postrgali zadnje grižljaje hrane in navdušeni in presenečeni nad cenami odšli čez Kolce do našega štartnega mesta.

Najkrajši mesec v letu smo zaključili z zadnjim zimskim vzponom – na Komno.
Po dolgi vožnji smo od koče pri Savici zagrizli v mulatjero, ki po nešteto okljukih pripelje na dom na Komni. Mi smo pot nadaljevali do koče pod Bogatinom, kjer so se nekateri odločili za martinčkanje na prijetnem soncu. A tudi tista večina, ki je napredovala do Bogatinskega sedla, ni nič manj pordečela, ko se je zvečer pogledala v ogledalo. Na sedlu, ki leži na primorsko–gorenjski meji smo se za trenutek ustavili in se razgledali naokrog. Pri sestopu smo na senčni strani uporabili tudi zimsko opremo, saj je bila podlaga snežne odeje precej različna. Sledil je še postanek v koči za okušanje dobrot, ki jih je za tisto nedeljo pripravil oskrbniški par. Spustili smo se nato po smeri vzpona.

V tem mesecu so nekateri vodniki opravili usposabljanja in dousposabljanja na planini Kuhinja, Komni in pa na Vršiču.

Mesec marec smo odprli s predavanjem Jerneja Ščeka in predstavitvijo knjige in filma o Emiliu Comiciju »Angel Dolomitov: Emilio Comici«. V dvorani Razmetanega podstrešja smo poslušali o težavnih šesticah, o povezanosti tovarišev na eni in drugi strani meje pa o težavnih časih fašizma, ki jim je oteževal marsikatero situacijo in veselje po uspešno preplezanem problemu v skali.


Le pridružite se nam.