PLANINSKO DRUŠTVO VIPAVA

Kobariški Stol (1673m)

Kobariški Stol ja najvišji in najvzhodnejši vrh slovenskega dela Stolovega grebena, ki se razteza med Kobaridom in Huminom. Dolg je 34 kilometrov, a ga velika večina leži v sosednjem italijanskem ozemlju kjer s skupaj s sosednjimi Muzci nudi vrsto vabljivih ciljev okrog Terske doline. Na zahodu se mu pridružujeta skoraj enako visoka Veliki in Mali Muzec, proti vzhodu pa se sleme počasi znižuje prek prevala Na Verilih in čez nekaj vršičev do Starijskega vrha, od koder se strmeje spusti v Soško dolino tik nad Kobaridom. Južna pobočja nad Breginjem so po večini gola, kar velja tudi za samo vršno sleme. Pobočja nad Soško dolino n Učjo pa pokriva nizek gozd. Velja za imenitno razgledišče. Mi bomo svojo pot začeli na mejnem prehodu Učja. Po lahki hoji skozi gozd do planine Božca ter nato po grebenu do vrha. Sestopili bomo po isti poti.

Časovnica: 3 h 30 min vzpon / 3 h sestop

Skupaj 6-7 h

Oprema: Klasična pohodniška z visokimi planinskimi čevlji. S seboj imejte rezervna oblačila, sončno kremo, sončna očala, zaščito za klope, pokrivala, osebno prvo pomoč, osebni dokument, potrjeno PZS izkaznico. Hrana in pijača iz nahrbtnika.

Zahtevnost ture: Pot je lahka, primerna za vse.

Odhod: V nedeljo, 2. julija 2023 ob 6h v Vipavi (pri ŠGV), prevoz s kombiji. Možnost vstopa tudi v Novi Gorici.
Stroški goriva se razdelijo med vse udeležence, nečlani društva plačajo dodatnih 10€.

Število prijav je omejeno!
Prijave zbira Marko (puc.marko@gmail.com/031800384) do petka dopoldan, 30. junija 2023.

Izlet vodita Benjamin Kodele in Marko Puc, oba VPZS

Udeleženci se izleta udeležijo na lastno odgovornost!

V primeru izredne slabe vremenske napovedi si PD Vipava pridružuje pravico do spremembe/odpovedi izleta.

Vipavski planinci skozi zimski čas

Leto 2023 smo odprli z vsakoletnim tradicionalnim druženjem na priljubljeni točki nad Vipavo, na Plazu. Na prvi dan novega leta se nas je zvrstilo kar lepo število. Člani društva in strokovni kadri so ob prihodu na vrh na jasi pod Plazom ponujali topel čas in udeležence pričakali s toplo besedo.

Eni tradiciji je kaj kmalu sledila druga – Otmarjev pohod. Vsako leto znova, če nam le vreme služi, se pohoda udeleži zelo lepo število ljudi. Zadnja leta prihaja zelo veliko Slovencev iz inozemstva, česar smo še toliko bolj veseli, saj s tem počastijo g. Otmarja Černilogarja. Po jutranjem zbiranju pri cerkvici sv. Urbana je sledila maša v župnijski cerkvi v Podragi, ki sta jo za pokojnega Otmarja darovala vipavski vikar Gabriel Kavčič in tamkajšnji župnik Tomaž Kodrič. Sledil je vzpon na sv. Socerb, na katerem se lepo vidi Nanoška planota in Zgornja Vipavska dolina. Zatem se trasa pohoda spusti do sv. Ane nad Razguri in do Tabora nad Vrabčami. Do spusta, ki se začne na Štjaku, se zvrstijo še cerkev sv. Martina v Grižah, cerkev sv. Tomaža pri Stomažih, cerkev sv. Antona v Raši ter sv. Katarine v Taboru na Bogem. Vsako cerkev si je na pohodu možno tudi ogledati in v njej slišati kakšno pesem ter nekaj zanimivih duhovnih misli, ki jih je na letošnjem pohodu v celoto zbral g. Gabriel Kavčič, za kar se mu še enkrat iskreno zahvaljujemo. Prav tako gre zahvala vsem, ki ob poti poskrbite za priboljške ter krajevni skupnosti Podraga in gospodinjam, ki ob koncu pripravijo topel obrok in sladke dobrote.

V mesecu februarju smo izvedli tri zimske pohode. V začetku meseca smo se odpravili na Matajur, kjer smo v lepem sončnem vremenu z izhodišča Avsa počastili bližajoči se slovenski kulturni praznik. Obiskali smo tudi Benečane onkraj meje, v koči, ki leži na italijanski strani meje.

Teden za tem smo se odpravili v sosednjo Hrvaško, in sicer na Fratar, ki leži nad nadvse idilično kočo na Hahliću. S hojo smo začeli v Podkilavacu in se po vzhodnem grebenu povzpeli na vrh. Imeli smo zares lep dan, na grebenu nas je prepihala burja, ki je kar znana za to območje; pod vrhom pa nas je pričakalo nekaj malega poplezavanja in pa tudi sneg, ki je bil na severno stran tudi pomrznjen. Z vrha smo občudovali Kvarnerski zaliv s Krkom in Cresom, proti Sloveniji se je bohotil Veliki Snežnik, na vzhodu Snježnik in Veliki Risnjak ter v daljavi tudi Velebitska gorska veriga. Pri koči smo postrgali zadnje grižljaje hrane in navdušeni in presenečeni nad cenami odšli čez Kolce do našega štartnega mesta.

Najkrajši mesec v letu smo zaključili z zadnjim zimskim vzponom – na Komno.
Po dolgi vožnji smo od koče pri Savici zagrizli v mulatjero, ki po nešteto okljukih pripelje na dom na Komni. Mi smo pot nadaljevali do koče pod Bogatinom, kjer so se nekateri odločili za martinčkanje na prijetnem soncu. A tudi tista večina, ki je napredovala do Bogatinskega sedla, ni nič manj pordečela, ko se je zvečer pogledala v ogledalo. Na sedlu, ki leži na primorsko–gorenjski meji smo se za trenutek ustavili in se razgledali naokrog. Pri sestopu smo na senčni strani uporabili tudi zimsko opremo, saj je bila podlaga snežne odeje precej različna. Sledil je še postanek v koči za okušanje dobrot, ki jih je za tisto nedeljo pripravil oskrbniški par. Spustili smo se nato po smeri vzpona.

V tem mesecu so nekateri vodniki opravili usposabljanja in dousposabljanja na planini Kuhinja, Komni in pa na Vršiču.

Mesec marec smo odprli s predavanjem Jerneja Ščeka in predstavitvijo knjige in filma o Emiliu Comiciju »Angel Dolomitov: Emilio Comici«. V dvorani Razmetanega podstrešja smo poslušali o težavnih šesticah, o povezanosti tovarišev na eni in drugi strani meje pa o težavnih časih fašizma, ki jim je oteževal marsikatero situacijo in veselje po uspešno preplezanem problemu v skali.

Le pridružite se nam.

Bele in Samarske stene (HR)

Bele in Samarske stene so od leta 1985 razglašene za strogi naravni rezervat. Veljajo za hrvaško gorsko območje planinskega masiva Velike Kapele, ki se razprostira med Gorskim Kotarjem in Severnim Velebitom ter južno pod Bjelolasico. Skupina teh kamnitih skupin, ki štrlijo iz gozdov se nahaja v bližini naselja Jasenak oziroma približno 15 kilometrov JZ od oddaljenega Mrkopalja. Višina le teh špičastih vrhov se giblje okrog 1200 metri nad morjem, najvišji pa je s 1335 metri Vrh Belih sten. Masiv je sestavljen iz jurskega apnenca, pokriva pa jih gozd, predvsem bukev, jelka in smreka.
Mi bomo svojo pot začeli na 13. kilometru ceste na Jasenak, se po lahki krožni poti povzpeli na Vrh Samarskih sten ter se po »Vihoraškem putu« povzpeli do Vrha Belih sten. Vmes si bomo ogledali dva bivaka (Ratkovo sklonište v Samarskih ter sklonište Miroslav Hirtz v Belih stenah). Pod vrhom Belih sten nas pričaka tudi planinski dom Dragutin Hirtz. Sledi sestop po Begovi stazi ter po cesti nazaj do izhodišča.

Časovnica: 2h 30min Samarske stene / 6-7h Bele stene

skupaj 8-9h

Hrana in pijača iz nahrbtnika.
V koči bo možnost nakupa kake pijače.

Zahtevnost ture: Pot je zahtevna, vmesni odseki dosežejo stopnjo 1. plezalne stopnje.

Odhod: V soboto, 24. junija 2023 ob 5h v Vipavi (pri ŠGV), prevoz s kombiji. Možnost vstopa tudi na Kozini (ob 5.30).
Stroški goriva se razdelijo med vse udeležence, nečlani društva plačajo dodatnih 10€.

Število prijav je omejeno!
Prijave zbira Marko (puc.marko@gmail.com/031800384) do petka dopoldan, 23. februarja 2023.

Izlet vodijo Jurij Nabergoj, Marko Puc in Jernej Šček, vsi VPZS

Udeleženci se izleta udeležijo na lastno odgovornost!

V primeru izredne slabe vremenske napovedi si PD Vipava pridružuje pravico do spremembe/odpovedi izleta.

41. planinski tabor JEZERSKO

Tabor bo potekal med 22. in 29. julijem 2023.

Prijave bodo v prostorih društva (Trg Pavla Rušta 6, 3. nadstropje) 17. junija ob 19. uri.

Prijave so možne tudi preko spleta, in sicer preko spletne povezave na QR kodi.

Število prijav je omejeno!

Planinski tabor vodi Aljaž Fajdiga (064/113-093 / fajdigaaljaz2@gmail.com).

Špečk (986 m)

Špiček (domačini mu pravijo Špečk) je vrh, ki se nahaja severno do severovzhodno od Cola. Na vrhu je postavljen križ v čast sv. Hubertu in v spomin na prvo obletnico obiska svetega očeta v Sloveniji. Z vrha, na katerem je vpisna skrinjica z vpisno knjigo ter večimi klopmi, se nam odpre lep razgled proti Javorniku, Hrušici, Nanosu, Colu, delu Vipavske doline, ob lepi vidljivosti pa razgled seže vse do Kamniško Savinjskih Alp.

Pri tablah zapustimo asfaltno cesto in pot nadaljujemo sprva skozi gozd z bujno podrastjo, nato pa prečimo kolovoz in vzpon nadaljujemo po zmerno strmi poti, ki nas nekoliko naprej vodi pod daljnovodom. Pot se nadaljuje skozi deloma borov gozd, višje pa preči še en širši kolovoz. Sledi nekaj minut nekoliko bolj strme poti, nato pa se gozd prične redčiti. Sprva se nam odpre razgled le proti bližnji Hrušici in Nanosu, višje, ko se gozd razredči, pa še proti bolj oddaljenim hribom in gričem. Na, v pomladnem in poletnem času cvetočih senožetih pot zavije desno ter se nato prečno vzpenja proti grebenu, ki pa je porasel z gozdom. Nekaj minut višje nas pot popelje v pas gozda, kjer se za kratek čas strmo vzpne, nato pa se nadaljuje prečni vzpon proti vrhu Špička, ki traja vse dokler ne prispemo na vrh, s katerega se nam odpre lep razgled, ki seže od hribovja, ki se dviga nad Vipavsko dolino, do najvišjih vrhov Kamniško Savinjskih Alp. Vračali se bomo čez Križno goro, po bolj položni makadamski poti.

ČASOVNICA: 1h vzpon, 1,5 sestop, SKUPAJ 3h

OPREMA: Poletna športna, ustrezna obutev (copati z dobrim podplatom), malica, pijača, zaščita za sonce in klope

ZAHTEVNOST TURE: Lahka tura, primerna tudi za otroke

ODHOD IN NAČIN PREVOZA: Prevoz je lasten, zbor je na makadamskem parkirišču pred cerkvijo na Colu ob 9h, 18. 6. 2023

PRIJAVE ZBIRA: Pavel Makovec, pmakovec@gmail.com

IZLET VODI: Pavel Makovec

Udeleženci se izleta udeležijo na lastno odgovornost!

V primeru izredne slabe vremenske napovedi si PD Vipava pridružuje pravico do spremembe/odpovedi izleta.