Na Špik Hude police v Zahodnih Julijcih

Po letnem planu je bila za konec poletja predvidena tura v Zahodne Julijske Alpe, in sicer na greben poliških Špikov nad dolino Selle Nevee na južni ter doline Zajzere na severni strani. Sprva je bil izlet mišljen na nedeljo, 2. septembra 2018, a nam je vreme zagodlo in izlet smo prestavili za štirinajst dni na nedeljo, 16. septembra 2018.
Prijave so se kar vrstile in na koncu se je številka ustavila pri dvajsetih udeležencih. Na parkirišču pred ŠGV smo ob 4. uri še vsi bolj zaspanih oči odšli našemu cilju naproti. S tremi kombiji smo se odpeljali proti Soški v smeri Bovca in po poti pobrali še nekaj udeležencev, ki niso člani našega društva, a se vseeno zelo radi odzovejo vabilu. V Bovcu je sledil, sedaj že standardni jutranji postanek v tisti smeri, v pekarni. Pot nas je vodila naprej v smeri Selle Neveee, nato pa desno na strmo in ozko pot, ki pripelje na planino Pecol pod ostenji Montaža. Tu se kar hitro odpravimo in spravimo v pogon, kajti temperatura je neusmiljena do nas. V čudovitih jutranjih pogledih proti Kaninskemu pogorju in z jutranjo svetlobo obsijani Strmi peči in Montažu hodimo v ključih po mulatjeri proti 2420 metrov visokemu Špiku Hude police. Tik pod vrhom nas že pozdravijo tudi tukajšnji redni prebivalci – kozorogi. Na vrhu se malce okrepčamo, si privoščimo krajši postanek in se ob pogledih na Viš in celoten greben Poliških špikov, ki nas še čaka, prijetno pogovarjamo.
Sledilo je dobrih 100 višinskih metrov spusta, do odcepa za vezno pot Ceria Merlone, ki je nadaljevanje poti Leva, ki vodi iz smeri Montaža. Odcepimo se na Ceria Merlone, ki ves čas poteka nekje na višini 2000 metrov in ima krajše spuste in vzpone. Na sami poti se naužijemo krasnih razgledov na planino Pecol in na drugi strani Selle Nevee mogočnega Kaninskega pogorja vse do Rombona. Sem ter tja nas pridejo čisto od blizu pozdravit tudi kozorogi. Pri najvišje ležečem bivaku v Julijskih Alpah, bivaku Luca Vuericha, si privoščimo daljši postanek. Na mestu, kjer se pot Ceria Merlone levo obrne na severno stran proti njenemu koncu na škrbini Prednje Špranje, krenemo desno, na južno stran in se po strmih travah in v ključih spustimo po neoznačeni, a dobro vidni stezici na planino Krni Dol. Tu nas pričaka mlad par, ki nas postreže odprtih rok, saj, kot pravita, sama prenavljata planino s svojimi prispevki in donacijami planincev, zato ne izdajata računov, temveč pobirata prostovoljne prispevke. Zelo pohvalno, saj planina vedno bolj živi. Je pa res, da je na takšni lokaciji, da nima kdo ve kakšnih izhodišč za v hribe. Od tu se po makadamski cesti v večernih urah vrnemo na planino Pecol in tako zaključimo našo pot. Seveda sledi še analiza ture ob kozarčku in okusni hrani, zatorej končamo naše druženje v Bovcu. V veselje nam je voditi tako lepo skupino in tako dobre ljudi, ki cenijo hribe, njene lepote in nenazadnje njihov mir, ki nam ga ponudijo.

Dolžina trase: 18,75 kilometra
+ višinska razlika: 1500 metrov