Sobota, 8. aprila 2017, nas je v Vipavi pozdravila s svežim, jasnim
jutrom. Petnajst planincev se je to jutro, ob 6. uri, namenilo iz Vipave
proti najvišjemu vrhu Velike Planine.
Avtomobila in kombi smo parkirali na parkirišču Krajnski Rak. Po
nezahtevni označeni poti smo po uri hoje prišli do Male planine. Preko
suhih travnikov, cvetočega pomladanskega žafrana in osamljenih stanov smo
se po nadaljnji uri hoje povzpeli do kapelice Marije Snežne na Veliki
Planini. Po postanku in selfijih, takihin drugačnih, smo se zopet sešli in
skupaj zaključili vzpon na Kraljevem vrhu – Gradišču, ki je s 1666 n.m.v.
najvišja točka Velike Planine. Po razgledni (razgled je segel od Snežnika,
Nanosa do visokih sosed bližnjih Kamniško Savinjskih Alp do štajerskih
gričev, ki so se odevali z meglicami) grebenski neoznačeni poti smo se
spustili do Domžalskega planinskega doma. Po “kosilu” in obveznem
skupinskem fotografiranju, smo med klepetom in občudovanjem prebujajoče se
narave, mimogrede prišli do Kranjskega Raka oziroma Volovjeka. Pot do
Vipave smo zaključili pred 17.30. Res veliko sprehajalcev je na lep sobotni
dan v času cvetenja žafrana, obiskalo pobočja med Kranjsko in Štajersko.