Več na https://sites.google.com/site/dejankrn/trango-2010

Tehtnica časa se odločno prevesi v zadnje dejanje te odprave. Nosači so že v bazi. Še en dan prej so prišli, kot smo sprva načrtovali. Pripravljajo in pakirajo tovore. Vesel sem. Izredno vesel. Naveličan čakanja na vreme, nosače, na odhod na vse. Preveč je bilo čakanja in brezdelja, preveč. Tam sem sklenil, da se tja zagotovo ne bom več vrnil. No, ko danes tu sedaj  spet gledam te krasne stene in stolpe zlato rumenih barv spet v meni prebudi tisti nemir, da bi spet …. no morda nekoč, a dobrih sten in ciljev na svetu je še neskončno!

Mučno je bilo znova in znova hoditi po grabnu navzgor, ki pelje proti izhodišču za plezanje v masivih Trango Monka, Trango Nameless Towerja, Little Trangota in Great Trango Towerja.

No poizkusili smo, kar nekajkrat vsi. Najprej sva z Jurčkom poizkusila v steni nasproti baze, kjer se je od daleč lepo videl kar dobro narejen slap, a ko sva prišla po vstopnem snežišču do pod njega in sva potem še en razstežaj potegnila kvišku sva čisto od blizu videla, da je ledu znatno premalo pa še tisto, kar ge je še ostalo je tako gnil, da komaj še stoji na steni. Ja če hočeš plezati v skupini Trangotov zimske smeri, moraš pač priti sem dva do tri mesece prej kot smo mi.

Takoj je pač moje prepričanje prikovalo na realna tla, da bodo pač morali Nomici ostati to odpravo v sodu in začeli smo se bolj ozirati za skalne smeri. Zato sva z Jurčkom šla z namenom splezati eno novo smerco,   ki se nahaja v steni deset minut hoda iz baze. Plezarija je bila spodaj lažja, zgornji del smeri pa je terjal od naju malo več iznajdljivosti in moči.