Oznaka: vabilo

Špik je prepoznavna gora, katere ime najbolj nazorno opisuje njen videz. Stoji na SZ delu Martuljške skupine, proti Martuljku kaže svojo gladko tisočmetrsko steno v obliki piramide in z njo simbolizira pojem gore. Proti SZ se navezuje na Frdamane police, na V pa mu družbo delajo martuljški velikani: obe Ponci, Oltar, Škrlatica in Široka peč. Manjkali seveda ne bodo niti ostali velikani Julijskih Alp. Če je njegova izrazita stena raj za plezalce, so njegova zahodna pobočja prijaznejša planincem. Za razliko od ostalih martuljških vrhov, ki so neoznačeni, proti vrhu Špika vodita kar dva markirana in ne prezahtevna dostopa.
Mi se bomo na vrh podali iz Krnice, ter sestopili skozi Kačji graben.

Časovnica: 4 h 45 min vzpon /  3 h 30 min sestop

                     Skupaj 8-9 h
                    

Oprema: Klasična za visokogorje z visokimi planinskimi čevlji. S seboj imejte rezervna oblačila, sončno kremo, sončna očala, zaščito za klope, pokrivala, osebno prvo pomoč, osebni dokument, potrjeno PZS izkaznico ter opcijsko tudi kopalke in brisačo. Hrana in pijača (v primeru sonca več) iz nahrbtnika.

Obvezen je samovarovalni trojček in dereze ter cepin v primeru snežišč na poti.
Koča v Krnici na koncu ture bo odprta.

Zahtevnost ture: Pot je zelo zahtevna, terja dobro fizično pripravljenost

Odhod: V nedeljo, 16. julija 2023 ob 4.30 v Vipavi (pri ŠGV), prevoz s kombiji.
              Stroški goriva se razdelijo med vse udeležence, nečlani društva plačajo dodatnih 10€.

Število prijav je omejeno!
Prijave zbira Marko (puc.marko@gmail.com/031800384) do četrtka dopoldan, 13. julija 2023.

Izlet vodi Marko Puc, VPZS

Udeleženci se izleta udeležijo na lastno odgovornost!

V primeru izredne slabe vremenske napovedi si PD Vipava pridružuje pravico do spremembe/odpovedi izleta.

Kobariški Stol ja najvišji in najvzhodnejši vrh slovenskega dela Stolovega grebena, ki se razteza med Kobaridom in Huminom. Dolg je 34 kilometrov, a ga velika večina leži v sosednjem italijanskem ozemlju kjer s skupaj s sosednjimi Muzci nudi vrsto vabljivih ciljev okrog Terske doline. Na zahodu se mu pridružujeta skoraj enako visoka Veliki in Mali Muzec, proti vzhodu pa se sleme počasi znižuje prek prevala Na Verilih in čez nekaj vršičev do Starijskega vrha, od koder se strmeje spusti v Soško dolino tik nad Kobaridom. Južna pobočja nad Breginjem so po večini gola, kar velja tudi za samo vršno sleme. Pobočja nad Soško dolino n Učjo pa pokriva nizek gozd. Velja za imenitno razgledišče. Mi bomo svojo pot začeli na mejnem prehodu Učja. Po lahki hoji skozi gozd do planine Božca ter nato po grebenu do vrha. Sestopili bomo po isti poti.

Časovnica: 3 h 30 min vzpon / 3 h sestop

                     Skupaj 6-7 h
                    

Oprema: Klasična pohodniška z visokimi planinskimi čevlji. S seboj imejte rezervna oblačila, sončno kremo, sončna očala, zaščito za klope, pokrivala, osebno prvo pomoč, osebni dokument, potrjeno PZS izkaznico. Hrana in pijača iz nahrbtnika.

Zahtevnost ture: Pot je lahka, primerna za vse.

Odhod: V nedeljo, 2. julija 2023 ob 6h v Vipavi (pri ŠGV), prevoz s kombiji. Možnost vstopa tudi v Novi Gorici.
              Stroški goriva se razdelijo med vse udeležence, nečlani društva plačajo dodatnih 10€.

Število prijav je omejeno!
Prijave zbira Marko (puc.marko@gmail.com/031800384) do petka dopoldan, 30. junija 2023.

Izlet vodita Benjamin Kodele in Marko Puc, oba VPZS

Udeleženci se izleta udeležijo na lastno odgovornost!

V primeru izredne slabe vremenske napovedi si PD Vipava pridružuje pravico do spremembe/odpovedi izleta.

Bele in Samarske stene so od leta 1985 razglašene za strogi naravni rezervat. Veljajo za hrvaško gorsko območje planinskega masiva Velike Kapele, ki se razprostira med Gorskim Kotarjem in Severnim Velebitom ter južno pod Bjelolasico. Skupina teh kamnitih skupin, ki štrlijo iz gozdov se nahaja v bližini naselja Jasenak oziroma približno 15 kilometrov JZ od oddaljenega Mrkopalja. Višina le teh špičastih vrhov se giblje okrog 1200 metri nad morjem, najvišji pa je s 1335 metri Vrh Belih sten. Masiv je sestavljen iz jurskega apnenca, pokriva pa jih gozd, predvsem bukev, jelka in smreka.
Mi bomo svojo pot začeli na 13. kilometru ceste na Jasenak, se po lahki krožni poti povzpeli na Vrh Samarskih sten ter se po »Vihoraškem putu« povzpeli do Vrha Belih sten. Vmes si bomo ogledali dva bivaka (Ratkovo sklonište v Samarskih ter sklonište Miroslav Hirtz v Belih stenah). Pod vrhom Belih sten nas pričaka tudi planinski dom Dragutin Hirtz. Sledi sestop po Begovi stazi ter po cesti nazaj do izhodišča.

Časovnica: 2h 30min Samarske stene / 6-7h Bele stene

                     skupaj 8-9h
                     

Oprema: Klasična pohodniška z visokimi planinskimi čevlji. S seboj imejte rezervna oblačila, sončno kremo, sončna očala, zaščito za klope, pokrivala, osebno prvo pomoč, osebni dokument, potrjeno PZS izkaznico. V nahrbtniku naj bo tudi čelada (obvezna) ter pas in samovarovalni komplet (nekaj opreme se da izposoditi tudi na društvu).

Hrana in pijača iz nahrbtnika.
V koči bo možnost nakupa kake pijače.

Zahtevnost ture: Pot je zahtevna, vmesni odseki dosežejo stopnjo 1. plezalne stopnje.

Odhod: V soboto, 24. junija 2023 ob 5h v Vipavi (pri ŠGV), prevoz s kombiji. Možnost vstopa tudi na Kozini (ob 5.30).
              Stroški goriva se razdelijo med vse udeležence, nečlani društva plačajo dodatnih 10€.

Število prijav je omejeno!
Prijave zbira Marko (puc.marko@gmail.com/031800384) do petka dopoldan, 23. februarja 2023.

Izlet vodijo Jurij Nabergoj, Marko Puc in Jernej Šček, vsi VPZS

Udeleženci se izleta udeležijo na lastno odgovornost!

V primeru izredne slabe vremenske napovedi si PD Vipava pridružuje pravico do spremembe/odpovedi izleta.