Oznaka: izlet

(petek, 25. 6. 2010)

 

Zjutraj na dan državnega praznika smo se odpravili proti Kamniško-Savinjskim Alpam v smeri Jezerskega. Po dveh urah vožnje smo prispeli do izhodišča (spodnja tovorna žičnica), od koder smo pot nadaljevali do Kranjske koče na Ledinah. Tukaj je bil prvi večji postanek in čas za ožigosanje planinskega dnevnika.

Pot nas je nato vodila do razcepa slovenske (težje) ter avstrijske (lažje) poti. Odločitev vseh je bila, da krenemo po slovenski smeri. Ta pot velja za eno najdaljših, ne pa tudi najtežjih poti v naših Alpah, ki je zavarovana z zajlo in klini. Ves čas smo hodili po zelo nevarni in krušljivi poti, ki je bila vselej zanimiva. Po napornem vzponu smo prišli do združitve slovenske in avstrijske smeri tik pod vrhom. Do vrha nas je ločilo še dvajset minut hoje. Med hojo proti vrhu smo ugotavljali, da nas obkrožajo Rinke, Skuta, Grintovec, Jezerska Kočna, Ojstrica, Planjava in Storžič v daljavi. Na vrhu smo si vzeli čas za malico ter pogovor z drugimi planinci, ki so bili istočasno na vrhu. Nahranili smo tudi planinske kavke, ki jih je bilo z našo radodarnostjo vedno več.

Odpravili smo se nazaj proti Kranjski koči na Ledinah, a po lažji avstrijski poti. Med potjo smo nekajkrat prečkali tudi snežne zaplate. Ko smo prišli na Ledine, smo si vzeli čas za počitek ter nekaj osvežitve iz »ledinske shrambe«. Od tu nas je pot vodila po zahtevni poti skozi Žrelo do Češke koče na Spodnjih Ravneh, od kjer smo sestopili v dolino.

Matej & Marko

V nedeljo so se pridružili množičnemu izletu po Krpanovi poti, letos že 10. Potekaj je po Bloški planoti. Naredili smo prekrasen 25 km dolg krog po okolici. kjer smo spoznali okoliške znamenitosti: hišo martina Krpana, tudi samega martina Krpana, sušilnico sadja, reko Iško na kateri so bili včasih mlini ter Bloško polje.

Organizatorji so se zelo potrudili, da so pohod naredili privlačen, kar se je poznalo tudi na udeležbi, saj se je pohoda udeležilo veliko veliko (po moji oceni čez 2000) udeležencev izcele Slovenije. Mi smo prispevali 20 udeležencev.

Na celotni poti je bilo nekaj postojank, kjer si se lahko okrepčal in poizkusil domače dobrote (sir, med, žganje, …).