Srečanje mladih planincev

Planinsko društvo Vipava

vabi na

SREČANJE MLADIH PLANINCEV

18.05.2019

Lepo vabljeni na srečanje mladih planincev, ki bo letos potekalo v organizaciji PD Vipava. Mlajši planinci (vrtčevska skupina) se bodo povzpeli na Plaz in do kapelice Na vratih (približno 1 uro in 30 minut). Tisti malo starejši planinci  pa bodo odšli do observatorija na Nanosu (še dodatnih 40 minut).

Na izletu potrebujete pohodno obutev, vetrovko ter zaščito za sonce in dež. V nahrbtniku pa mora biti dovolj tekočine in malica. Zaščitite se tudi pred klopmi, ker bo večina poti potekala skozi gozd.

Dobimo se v soboto, 18.05.2019, ob 9.00 uri na igrišču v Kampu Podtura,  Gradišče nad Vipavo. Povratek bo približno ob 13.00, nato bodo potekale igre.

Željeno je, da se srečanja (razen vrtčevskih otrok), otroci udeležijo brez staršev.

Prosim, da potrdite in pošljite udeležbo na: 17tadej.naglost@gmail.com do 16.05.2019.

Za dodatne informacija pokličete popoldan na telefon 068 672 392 (Tadej Naglost) ali 040 383 128 (Neja Božič).

LEPO VABLJENI!

Odprtje nove zelo zahtevne planinske poti v Gradiški Turi

Planinsko društvo Vipava vabi na slovesno odprtje nove zelo zahtevne planinske poti,

v stenah Gradiške Ture, poimenovane po Otmarju Črnilogarju.

v nedeljo,19. maja 2019 ob 16. uri

v športno-rekreacijskem centru Kamp Tura.

lstega dne bo ob 19. uri v prostorih Škofijske gimnazije v Vipavi predstavitev dopolnjene izdaje zbornika

Otmar Črnilogar – človek mnogih talentov.

Vabljene prosimo, da parkirajo svoja vozila pri vinski kleti Vipava.

V primeru slabega vremena bo slovesnost v prostorih Škofijske gimnazije Vipava.

Nova zelo zahtevna planinska pot na Vipavskem

Planinsko društvo Vipava je v sodelovanju s partnerji poskrbelo za postavitev povsem nove planinske poti na Vipavskem. Gre za zelo zahtevno planinsko pot, ki se vije v stenah Gradiške Ture. Z novo potjo bo društvo obeležilo 50- letnico obstoječe Furlanove poti na Gradiško Turo, posvetilo pa jo bo očetu vipavskih planincev Otmarju Črnilogarju, ki je bil tudi gonilna sila za postavitev Furlanove poti.

Slovesno odprtje poti bo 19. maja 2019

Uradno odprtje Otmarjeve poti organizira Planinsko društvo (PD) Vipava, potekalo pa bo v nedeljo, 19. maja 2019, ob 16. uri v športno-rekreacijskem centru Kamp Tura, ki se nahaja na vrhu Gradišča pri Vipavi oziroma na izhodišču poti na Gradiško Turo. V primeru slabega vremena bo slovesnost potekala v prostorih Škofijske gimnazije Vipava.

Na slovesnosti bo uvodoma spregovoril predsednik PD Vipava Pavel Makovec, slavnostni govornik pa bo ugledni alpinist in himalajec Anton Sazonov – Tonač, ki je skupaj z Otmarjem Črnilogarjem pred 50 leti zasnoval Furlanovo pot na Turo. Poleg njiju bosta udeležence nagovorila še župan Občine Vipava Goran Kodelja in eden od pobudnikov za postavitev poti Marko Fabčič. Za kulturni delprograma bodo poskrbeli Vipavski tamburaši in vokalna skupina Planta.

Obletnica Furlanove poti na Gradiško Turo

Vodstvo PD Vipava se je za postavitev Otmarjeve poti odločilo ob prihajajoči jubilejni obletnici odprtja obstoječe prav tako zelo zahtevne Furlanove poti na Gradiško Turo. PD Vipava je namreč omenjeno pot pohodnikom v uporabo izročilo 15. junija 1969, poimenovalo pa jo je po domačinu in velikem ljubitelju gora Fricu Furlanu, ki se je 11. februarja 1952 smrtno ponesrečil prav v stenah Ture. Na to spominja tudi spominska plošča, postavljena pred vstopom v steno.

Postavljanja Furlanove poti se še danes dobro spominja dolgoletni vipavski planinec Srečko Vidrih“Pri izdelavi poti smo sodelovali vipavski planinci in 
drugi prostovoljci, med njimi sem bil s 17 leti najmlajši, tako da sem bil skoraj 
neopazen. Poleg nas pa je Otmar kot profesor v izdelavo poti angažiral tudi svoje dijake iz vipavskega semenišča,” se spominja Vidrih.

Nova pot posvečena Otmarju Črnilogarju

Nova, Otmarjeva pot na Gradiško Turo je posvečena pokojnemu profesorju, prevajalcu, duhovniku in predsedniku PD Vipava Otmarju Črnilogarju (1931–1999).

Prav Črnilogar je bil namreč pobudnik in ključni mož za postavitev obstoječe Furlanove poti na Gradiško Turo – ob strokovni pomoči alpinista Antona Sazonova – Tonača in zagnanih vipavskih planincev ter prostovoljcev. Vipavski planinci so leta 1999, ob 30-letnici Furlanove poti, v spomin na ta Črnilogarjev prispevek postavili posebno spominsko ploščo, nahaja se ob plošči v spomin Fricu Furlanu.

“Petdeseta obletnica Furlanove poti se nam je zdela primeren mejnik, da se poklonimo Otmarju in vsemu, kar je storil za planinstvo na Vipavskem. Že takrat je imel namreč v načrtu več možnih poti na Turo. Z novo potjo povezujemo 
Furlanovo in novo Otmarjevo pot in tako uresničujemo eno izmed njegovih prvotnih idej,” pojasnjuje predsednik PD VipavaPavel Makovec.

Črnilogar je ena ključnih osebnosti v zgodovini vipavskega planinskega društva, saj je s svojo zagnanostjo poskrbel za pravi preporod društva, s svojimi številnimi talenti pa je zaznamoval tudi številna druga področja tako na lokalni kot nacionalni ravni. Po njem je med drugim poimenovana planinsko-romarska pot od Podrage do Štjaka, prvi organiziran pohod po njej je potekal leta 2005. V letu 2006 so v Podragi, v kateri je bil Črnilogar dolga leta župnik, odkrili njegov doprsni kip.

Prav letos pa je pri Celjski Mohorjevi družbi izšla druga dopolnjena izdaja zbornika z naslovom “Otmar Črnilogar – človek mnogih talentov”. Uradna predstavitev zbornika bo na dan odprtja Otmarjeve poti, 19. maja 2019, insicer ob 19. uri v prostorih Škofijske gimnazije Vipava.

Več kot 400 metrov dolžine in 240 metrov višinske razlike

Otmarjeva pot je skladno z zakonom o planinskih poteh v katastru planinskih poti na Planinski zvezi Slovenije (PZS) kategorizirana kot zelo zahtevna planinska pot. Zaradi njene zahtevnosti se je treba na Otmarjevo pot odpraviti z ustreznimiizkušnjami za gibanje po zavarovanih planinskih poteh in ustrezno varovalno opremo. Za manj izkušene je priporočljivo, da se na pot podajo v spremstvu usposobljenega vodnika.

Dolžina same Otmarjeve poti znaša približno 450 metrov, višinska razlika med vstopom in izstopom iz nje pa 240 metrov. Vanjo so namestili okrog 420 metrov jeklenice (vključno s 70 metri jeklene vrvi za dostope), 220 vrvnih klinov za pritrditev jeklenice, 110 stopnih klinov, 30 klinov za pragove in 70 kilogramov rebrastega železa za utrjevanje poti.

Otmarjevo pot je sicer tehnično gledano mogoče razdeliti v štiri odseke. Prvi odsek zaznamuje izpostavljeno plezanje v navpični rahlo previsni steni, ki ji sledi še plezanje v plošči. V drugem odseku sledi prehod s plošče in okoli ovinka v naslednjo ploščo, tretji odsek poteka večinoma po naravnih razčlembah in ima zato bistveno manj tehničnih pomagal. Zadnji, četrti odsek poti pa po navpičnih 
ploščah pripelje mimo obeležja s citatom Otmarja Črnilogarja in nato do stika z obstoječo potjo.

Omenjeni citat se nanaša na Črnilogarjev vpis v knjigo gostov pri Abramu z dne 7. junija 1998, glasi pa se tako: “… Bodite zvesti soncu, zeleni zemlji, tudi čarom teme, posebno pa sebi! Amen.”

S povezavo Furlanove in Otmarjeve poti do pravega preizkusa pred obiskom visokogorja

Planinci lahko zdaj z vzponom na Gradiško Turo opravijo resen preizkus svoje pripravljenosti pred obiskom zelo zahtevnih planinskih poti v slovenskem visokogorju. Če svoj vzpon zastavijo tako, da se najprej odpravijo na Furlanovo pot, nato pa še na Otmarjevo pot, dobijo s tem skoraj 400 višinskih metrov dolg zelo zahteven planinski vzpon, kar je primerljivo zahtevnejšim odsekomplaninskih poti v slovenskem visokogorju.

Za ta vzpon se od izhodišča odpravijo po običajni planinski poti najprej do začetka Furlanove poti. Ta jim postreže s 140 višinskih metrov dolgo zavarovano zelo zahtevno planinsko potjo. Z zaključka Furlanove poti (ta se nahaja na 530 metrih nadmorske višine) se nato po običajni planinski poti spustijo le 50 višinskih metrov in pridejo do izhodišča Otmarjeve poti (ta se nahaja na 480 metrih nadmorske višine), kjer jih nato čaka še 240 višinskih metrov zelo zahtevne planinske poti v smeri proti vrhu Ture. Z zaključka Otmarjeve poti do vrha Gradiške Ture pa nato spet po običajni planinski poti premagajo še sklepnih 50 višinskih metrov.

Celoten vzpon od izhodišča pri Kampu Tura na Gradišču pri Vipavi (nadmorska višina 260 m) do vrha Ture s skrinjico z vpisno knjigo in žigom ter velikim kovinskim križem (761 m), po tej varianti traja okrog 2 uri in 15 minut.

Planinci imajo seveda tudi nekaj drugih variant za neposreden vzpon od Kampa Tura na vrh Gradiške Ture. Najlažji dostop je po označeni običajni planinski poti oziroma t. i. obhodnici, ki se izogne stenam. Po tej poti se vrh doseže v 1 uri in 15 minutah.

Drugo, zahtevnejšo varianto predstavlja vzpon s kombinacijo obhodnice in stranskega odseka, poimenovanega Furlanova pot, ki se v začetnem delu odcepi od obhodnice v stene levo od nje, nato pa po izstopu iz teh sten nazaj priključi obhodnici. Po tej varianti se od izhodišča pri kampu do vrha hodi 2 uri.

Tretjo, tehnično najzahtevnejšo varianto zdaj prinaša Otmarjeva pot. Tudi pri tej gre tako kot pri Furlanovi poti v bistvu za stranski odcep od običajne obhodne pešpoti, s to razliko, da zavije v stene desno od obhodnice. Vstop v Otmarjevo pot se nahaja približno na polovici obhodnice (na nadmorski višini 480 m), priključek nazaj k obhodnici pa na nadmorski višini 708 m, torej okrog 50 višinskih metrov pod vrhom Ture. Po tej varianti se od izhodišča pri kampu do vrha Ture prav tako potrebuje 2 uri.

Projekt vipavskih planincev ob sodelovanju PZS

Nad celotnim projektom je bdelo Planinsko društvo (PD) Vipava, ki je v novo pot vložilo okrog 1500 ur prostovoljnega dela. S prvimi ogledi trase nove poti so v društvu začeli že spomladi 2017, s samo izdelavo poti pa novembra 2018. Vodji projekta sta bila izkušena alpinista in člana PD Vipava Jurij Nabergoj in Marko Fabčič, poleg njiju pa je v projektu sodelovalo tudi večje število članov društvain drugih prostovoljcev iz Vipave in okolice.

Drugi ključni akter je bila Komisija za planinske poti pri Planinski zvezi Slovenije (PZS), ki je pristojna za planinske poti v Sloveniji. Za največji deležtehnično-strokovne pomoči pri projektu je poskrbel nekdanji načelnik Komisije za planinske poti PZS in zdajšnji vodja Strokovnega odbora za tehnična vprašanja pri Komisiji za planinske poti PZS Igor Mlakar s tehnično skupino Posočja.

Nova pot del usmeritve vipavske občine v adrenalinski turizem

V projektu izdelave Otmarjeve poti je sodelovala tudi Občina Vipava.“Odprtje 
nove zahtevne planinske poti na Turi je velikega pomena za Občino Vipava, saj 
to predstavlja korak v smeri naših prizadevanj, da z izboljšano infrastrukturo in dodatnimi vsebinami v prihodnosti pritegnemo še več obiskovalcev,” pojasnjuježupan Občine Vipava Goran Kodelja.

Med omenjene dodatne vsebine sodijo tudi tiste s področja adrenalinskega turizma . Pri tem občina glede na svoje danosti močno stavi na aktivnosti, kot sojadralno padalstvo, gorsko kolesarstvo ter pohodništvo in plezanje. “Plezališči v

Vipavski Beli in Gradiški Turi ter planinske poti na Nanos zaradi ugodnih klimatskih razmer ponujajo idealno okolje za plezalce in pohodnike tekom celotnega leta,” pravi župan.

Projekt izdelave Otmarjeve poti je Občina Vipava finančno podprla v okviru lanskega in letošnjega proračuna, pri čemer se je občina letos vzporedno podala tudi v celostno ureditev parkirišča ob vznožju Ture oziroma ob Kampu Tura. Poleg finančnih sredstev je občina v projektu izdelave Otmarjeve poti poskrbela tudi za pridobitev naravovarstvenega soglasja, koordinator teh aktivnosti na občini pa je bil Marko Nabergoj.

Kamp Tura – izhodiščna točka pohodnikov, plezalcev in drugih rekreativcev

Vznožje Gradiške Ture je zaradi svoje enostavne dostopnosti in številnih možnosti rekreacije v naravi izjemno priljubljen cilj planincev in plezalcev, pa tudi tekačev, kolesarjev in drugih ljubiteljev gibanja v naravi. Ta najbolj markantni vrh v vipavski občini s svojimi stenami in pobočji namreč ponuja enega največjih urejenih plezališč v Sloveniji (315 športno plezalnih smeri in 110 večraztežajnih 
alpskih smeri), obenem pa je tudi izhodišče več označenih planinskih poti: proti Plazu (528 m), Turi (761 m), cerkvici sv. Miklavža nad Vipavo (438 m) in nato naprej proti planinskim ciljem na planoti Nanos, kot sta med drugim Furlanovo zavetišče pri Abramu (900 m) in Vojkova koča na Nanosu (1240 m).

Tudi zato so na tem mestu odprli športno-rekreacijski center Kamp Tura, katerega začetki segajo v leto 2010. Center poleg kampa za avtodome in šotore obsega še več igrišč in plezalno steno ter objekt z barom, recepcijo in sanitarnimi prostori, pri čemer z lastno čistilno napravo in sončnimi kolektorji veliko stavijo tudi na okolju prijazen pristop. Kot pojasnjuje direktorica kampa Bojana Curk, v zadnjih letih beležijo rast števila gostov. Velika večina oziroma okrog 97 odstotkov gostov kampa prihaja iz tujine. V glavni, poletni sezoni jih je največ iz držav Beneluksa, močno pa se povečuje tudi število gostov iz Francije, Španije in Velike Britanije.

Ponatis in prednaročilo knjige Otmar Črnilogar – Človek mnogih talentov

Otmar Črnilogar (1931–1999) je kot profesor grškega in latinskega jezika poučeval na gimnaziji v Vipavi in na Teološki fakulteti v Ljubljani, vzgojno in izobraževalno delo pa je dopolnjeval z vrsto drugih dejavnosti. Prevedel je več svetopisemskih knjig, izdal nekaj samostojnih del, pri Mohorjevi družbi pa kot tajnik sodeloval od leta 1971 do 1974.

Bil je človek velikih zamahov, ki je zajemal iz studencev življenja in puščal sledi. Šolanje in intelektualno izpopolnjevanje ga je izostrilo v pronicljivega misleca in ognjevitega razpravljavca. Po naravi odprt in gostoljuben je ljubil družabno življenje. Primerilo se je, da je kdo izrabil širino njegovega iskrivega vedenja in ga v srce prizadel. V svojem duhovniškem življenju je doživel blesteče trenutke, ko je mogel usmeriti svoj pogled v nebo in mrmrati: »Hvala Bogu!« Bili pa so tudi trenutki osamljenosti in ponižanja, nerazumevanja, človeške slabotnosti in ranljivosti, ko se je s kamrico ranjenega srca zatekel v pogovor z Odrešenikom pred tabernakelj.

Kal za zbornik o Otmarju Črnilogarju je pognala leta 2006, ob odkritju spomenika, posvečenega nekdanjemu podraškemu župniku. Na slovesnosti leta 2007, ko bi Črnilogar praznoval zlato mašo in štiridesetletnico prihoda v Podrago, se je zbralo okrog 600 Otmarjevih sorodnikov, sodelavcev, vaščanov, znancev, občudovalcev in prijateljev iz mnogih slovenskih in zamejskih krajev, in ob številnih srečanjih je postalo jasno, da bi bila osebnost prof. Črnilogarja vredna podrobnejše obravnave in njegovo delo solidne predstavitve javnosti. Ob praznovanju Črnilogarjeve 80letnice leta 2011 je nastal uredniški odbor, plod njegovega dela pa je bil zbornik s prispevki 48 avtorjev, ki je izšel leta 2013. Spomin na velikega filologa in teologa pa ostaja živ. Sedaj v ponatisnjeni ter dopolnjeni izdaji 72 zapisov 60 avtorjev o življenju in delu Otmarja Črnilogarja z obširno bibliografijo ponovno ponujamo slovenskemu bralstvu.

NAROČILA:

Celjska Mohorjeva družba

T: 03 490 14 20

• E: knjigarna-ce@celjska-mohorjeva.si

www.mohorjeva.org


Vabljeni, da si knjigo priskrbite že v prednaročilu!

Med zimo in pomladjo

V soboto, 23. 3. 2019, smo se v okrilju PD Vipava podali na pot proti odročni in osamljeni Brinici. Ta je s 1636 m najvišji točka Viškorške gore, grebena na južnem obrobju Julijcev, tik ob meji med Slovenijo na italijanski strani. Pot nas je vodila iz Viškorše po vijugasti mulatjeri med gostim leskovjem, cvetočimi zvončki, telohom, … do Križa. Stopali smo med kopnim in snegom. Da zime še ni konec, nas je opominjal pogled na severno stran grebena, ki je bil zasnežen in ves zimski. Tudi zato smo se z vrha Brinice  na izhodišče  vrnili po smeri vzpona; po bolj udobni in manj zasneženi južni strani.
Naj spregovorijo fotografije.

BRINICA – MONTE BRINIZA (1636 m)

KDAJ? Sobota, 23. 3. 2019, ob 6. uri iz parkirišča pred nogometnim igriščem in ŠGV v Vipavi.

OPIS: Pot nas bo vodila iz Vipave do mejnega prehoda Učja, Barda (Luserva) do Viškorše (Monteaperta), kjer bomo pustili prevozno sredstvo.

Vzpon na Brinico, najvišji vrh osrednjega dela Stola, ki se imenuje Viškorška gora (Gran Monte) je tehnično nezahteven in nudi razglede. Pri prečenju grebena, ki se vije med Tersko dolino in Dolom po Meji, moramo premagati več vzponov in spustov.

ČASOVNICA: Za vzpon bomo potrebovali približno 3.45 ure. Prečenje po grebenu 1.20 . Sestop 2 uri. Skupaj 7 ur.

VIŠINSKA RAZLIKA:  od izhodišča v Viškorši (605m) do vrha Brinice je 1028 m.

OPREMA:
Planinski čevlji, osebni dokument, vremenu primerna oblačila, sončna očala , pohodne palice in dobra volja.

PRIJAVE: Na tel. številko 031542893 (Oton) do 20. 3.  2019.

VODJA IZLETA: Oton Naglost

V primeru izredno slabega vremena bo izlet odpovedan oziroma prestavljen na drugi termin. Udeležba na lastno odgovornost.