Vsi živi in zdravi smo se vrnili iz Dovjega. Preživeli smo teden dni s pogledom na Triglav na ravnici nad prelepo vasico. Vreme nas ni maralo za začetek in za konec, ko je padal dež, drugače pa je bilo kar vroče. Nekaj noči je bilo stupeno mrzlih, tako da smo se mogli zaviti v vse kar smo imeli, d smo preživeli noč 🙂 Samo hec, ni bilo tako hudo.
V nedeljo smo se sprehodili do slapa Peričnik nato smo popoldne preživeli ob igrah. Torek je bil namenjen pohodu na Dovško Babo, druga skupina se je obrnila 15 min pod planino D. Rožica, medtem ko je prva (malce hitrejša) prišla na vrh. Pohod na Kepo je bil na vrsti naslednji dan. Vrh je osvojila le starejša skupina, ostali smo osojili nek vrh v bližini lovske koče na poti do Kepe. V sredo smo si zaslužili pčitek in smo s igrali odbojko, spučali z žičnico ter plezali. V četrtek smo se zbudili s soncem in se nato odpravili na iskanje jzera na Kredi, a smo ga iskali zaman in se nato pred grozečimi oblaki hitro obrnili v tabor. Nato smo vse do petka popoldne preživeli v šotorih skriti pred dežjem. Petek še zadnje igre in tombola. In že je bil čas za zaključek tabora. Krst novopečenih plnincev, letos kar 11. je bil v obliki preizkusa, k so ga morali prestati. Sobota pa v znamenju pospravljanja in čiščenja ter nato okrg 12h odhod domov.
Slikce pa v prihdnijh dneh.