Alpiniisti in vse kar je v zvezi z njimi.
V tem vikendu so najmlajše kategorije kar zaposlene s tekmovanji na državnih prvenstvih v plezanju. Včeraj v Laškem na težavnosti, danes v Žireh na balvanih. Noro. Po čisto svežih informacijah so se Larisa in Greta ponovno zelo dobro odrezale. Po besedah Benjamina so organizatorji pripravili zelo težke balvanske probleme v katerih bi si še starejši tekmovalci lomili prste.
Larisa – 7. mesto
Greta – 9. mesto
V galeriji lahko vidite nekaj slik s tekmovanja.
Pozdravljeni!
Tudi za najmlajše kategorije se je začelo državno prvenstvo v plezanju za leto 2008. Prva tekma 14.6. v Laškem v težavnosti. V najmlajših kategorijah zastopajo PD Vipava Larisa in Greta.
Larisa Fabjan 8. mesto
Greta Fabjan 9. mesto
V nedeljo 11. 5. 08 je bil v Kranju začetek letošnjega državnega prvenstva v plezanju za starejše kategorije. V imenu društva sta nastopala Benjamin Kodele in Matic Leban iz kluba DEŠ (Društva Ekstreminih Športnikov). Matic je med 21 tekmovalci dosegel 18. mesto z višino 15- (Urban Primožič). Benjamin si je med 23 tekmovalci priplezal 22. mesto z višino 14+ (zmagovalec Klemen Bečan).
V četrtek 8. 5. so udeleženci plezalne šole odšli plezat v naravno skalo v plezališče Tura v sektor Leva in Mala Plošča. V galeriji je pod albumom Alpinisti objavljenih nekaj slik.
Alo,
tudi letos kot po ritualu se je pač potrebno spet vplezati v skalo in spet tisti znani občutki, ko kar prsti ne držijo več tako kot bi mogli. A ta že preverjena fraza, ko plezalec pač ve, da je potrebno samo plezati in da potem tudi prsti držijo, tako enostavno pač je…
In kaj preostane drugega kot malo podrediti temu in spet že kot nič kolikokrat ugotoviš, da je plezanje res tisti šport, ki ti je enostavno pisan na kožo in da enostavno ne moreš brez njega in tako enostavno pač je …
In spet je tu Pakla, kot prvič ko sem bil tu, sem s pospešenim korakom korakal po kanjonu navzgor, da vzrem to zares lepo stenco Aniča Kuka in potem se pač zadnja dva vikenda odvija kot tolikokrat poprej: nora skala, še lepše smeri, razboleli prsti na nogah, razpraskane blazinice, prijateljev stisk roke na vrhu stene, kričanje, plezanje in še enkrta noro plezanje,… zato enostavno smo tu in tako enostavno pač je …
Lepe smerce, ki se ti za vedno usidrajo v spomin, kot tolikokrat poprej, Velebitaška, Infinito, Stup preplezan podolgem in počes, Black magic woman, … vse lepo prosto, čeprav fightali, ker tako enostavno pač je …
lp in srečno, gremo (spet) v Paklo, ker tako enostavno pač je…
DeKo
