Paklenica 2009

Živjo,

prazniki v Dalmaciji so za nami. Zame je to bil 18 obisk Paklenice, prvič sem tam plezal že davnega leta 1983.
Za naše tečajnice Andrejo, Ano, Polono in Rosano je bil to prvi obisk, Urška je plezala v Paklenici že pred nekaj leti.
V Paklenici smo plezali daljše opremljene smeri, za krajše smeri nam je zmanjkalo časa in volje.
Pri plezanju sta mi pomagala Boris Bajc in Boštjan Bizjak, s katerima smo skupaj preplezali 6 smeri v stenah Čuka, Kukov izpod vlake in Anič Kuka. Vreme je bilo za praznike lepo, malo nam je ponagajala burja, ko smo zadnji dan doživeli skoraj zimske razmere.

Prvi dan v petek smo preplezali smeri:
Severno rebro 4b+ 170 m
Belo rampo 3- 130 m v sestopu in
Akademsko 5a 180 m
V zadnji smeri smo imeli močno debato na račun bivakiranja v steni in plezanja na Poljskem.

V soboto smo preplezali:
Centralni kamin 5a 180 m in
Nosorog 4b 150 m
V soboto je potekalo tudi tekmovanje v hitrostnem plezanju Big wall speed climbing Paklenica 2009, ki pa nas ni preveč pritegnilo k gledanju.

Za nedeljo sem izbral najtežjo smer
Karabore 5b 120 m, kjer nam jo je zagodla burja.

Istočasno so bili v Paklenici tudi Dejan in Stanka ter Tine in Petra.
Dejanu je uspela prosta ponovitev smeri Raz klina 7b+ 350 m.

lp marko

Arco

 

Živjo,

prvi del praznikov je za nami in 3 plezalci smo jih lepo preživeli v sončno deževnem Arcu.
Z Andrejo in Nadjo smo v soboto in nedeljo preplezali 5 daljših športno plezalnih smeri v dolini Sarce, reke ki se izliva v Gardsko jezero.
Za začetek plezanja v soboto smo odšli v sektor Parete zebrate, kjer smo uživali v položnih ploščah.
Prvo smo preplezali ne predolgo smer Via Trento, ki ima nekaj lepih gladkih mest.
Smer smo hitro preplezali in nato smo šli plezat še smer Cane trippa.
Po nastanitvi v kampu Zoo, smo se odpravili plezat še v eno zanimivo ploščo v sektorju Corno di Bo v smer Tony il telefonista.
V nedeljo smo plezali v sektorju Parete zebrate smer Rita. Daljša smer z zanimivim plezanjem po kaminih sredi plošč. Proti vrhu smeri se je
začela uresničevat vremenska napoved. Prve kaplje v steni, oblačno nebo in ugibanje ali bomo preplezali smer suhi.
Dež je kmalu ponehal in smer smo dokončali v suhem vremenu. Po sestopu v dolino smo na hitro odločili,
da gremo plezat še eno smer, Via del 46 paralello, kjer je plezala v vodstvu Nadja.
Pri sestopu proti avtu je začelo deževati in tako smo zaključili s plezanjem v Arcu.
Pri povratku v kamp smo si ogledali plezalno steno vsakoletnega Rock mastersa in adrenalinsko progo po bližnjih drevesih.

lp marko

Pikapolonica

Živjo,

prvič v letošnjem letu smo šli plezat v skalo. Plezali smo v našem najboljšem sektorju v Pikapolonici.
Nekaj najmlajših se je tako prvič preskusilo v naravni steni, nekaj starejših pa je komaj čakalo na vrnitev v naravo.
Smeri ravno pravšnje za začetnike in male mojstre, ki pa lahko postanejo čez nekaj let ta pravi plezalni mojstri.

lp marko

Novo plezališče

Živjo,
 
popoldansko nedeljsko plezanje v novem plezališču.
 
Malo je zeblo na burji in dežju. Plezalčki so imeli pri prvem vzponu velike dežave. Sistem plezanja je čisto drugačen od plezanja v sobi ali skali, pa še smeri je bilo potrebno očistiti. V plezališču je še veliko možnosti za nove smeri, saj je širina sektorja preko 200 m. Ima pa novo plezališče eno veliko omejitev – odprto je le ob nedeljah.
 
Marko

Paklenica 1

Alo,
 
ena mala novička,
kooooončnoooo spet v dobri stari Pakli,
 
res smo dobro blagoslovili pravkar minulo Veliko noč, res pestra drušna iz cele Slovenije se je zbrala  v tej dalmatinski destilaciji. Midva s Stanko sva bila dogovorjena z neumornima zakoncema Praprotnik, naključno smo pa srečali še vse, ki ta trenutek radi plezajo oster dalmatinski apnenec. 
Prvi dan sva s Stanko splezala Rajno, za njo je bila tudi krstna smer v steni Anića Kuku, res je dobro fajtala in le dvakrat “posleparila” s kompletom, da je prišla čez.
Drugi dan sva s Miho napadla Dinkota, najprej smer, nato pa še lastnika odlične istoimenske oštarije, po katerem je smer tudi dobila ime. Pa da ne bo pomote, prvi napad se je vršil v smeri, da jo prosto splezava, drugi pa z pojedino odlične kulinarike. Stanka in Milena sta ta dan splezali smer Kraški Slovenski Tržaški Sizbek. Tretji dan pa sva potem, že malce utrujena s Stanko splezala še BWSC v Debelem Kuku.
 
Res se potem človek vpraša, čemu vse to pehanje iz dneva v dan po nikoli zadoščenem, kaj nam sploh še ostane, … in potem ko glavo nasloniš nazaj in puhneš cigaretni dim v zrak in malce omamljen od Karlovačke zagledaš se v nebo, ki je polno zvezd, ki sijejo isto kot tu, le da je dan prijetnejši, ker si spet plezal, spet si bil med prijatelji, spet si stisnil roko soplezalcu na vrhu stene, spet je to to za kar resnično živiš, kar skromno prosim, da nikoli ne ugasne, vsaj med nami ne, dragi prijatelji, plezalci …
 
–PREPLEZANE SMERI:
 
— Rajna, 7a, 350m, Dejan in Stanka, jaz vse NP, Stanka 2xA0
— Nema Dinka do Dinka, 7b, 290m, Miha P. in Dejan, Miha vse NP, jaz RP
— Big Wall Speed Climbing, 6c+, 220m, Dejan RP, Stanka 6a, A0
 
Dejan Koren – DeKo (DUMO, AO-Vipava)