Tomaz Humar

Naš Tomaž! 
 

Ne le, da smo izgubili svetovno legendo alpinizma, ne le, da se je Tomaž do vsega tega dokopal, prigaral sam. Dal nam je vedeti, da se je treba prilagajati tako v hribih tam gori kot v dolini tu. In on se je znal! Z svojimi neštetimi in nekaj zares fenomenalnimi vzpni je dokazal sebi predvsem pa vsemu svetu, da se je potrebno boriti, iti kdaj do konca in še čez, če hočemo uspeti, dati od sebe še tisti svoj kanček zadnje rezerve moči!

Ko to pišem še vedno ne morem dojeti, da se je to njemu zgodilo. Ali je njegova karizmatičnost v meni naredila tisto, da se mi je pa prav za njega zares zdelo, da se mu ne more zgoditi, bil mi je neke vrste legenda, ne toliko, samo zaradi; plezanja, odprav, res dobrih vzponov, predavanj, navdiha nad življenjem, upanjem, vedno nabitem glasu s pozitivno energijo, … ne le, ampak zaradi vsakega zgoraj naštetega po malo! Tomaž, oh kolikokrat se spomnim tisti tvoj stavek, ki si ga napisal na začetek ene moje najljubše knjige NI NEMOGOČIH POTI! Koli krat mi je in mi bo še prišel prav, ko tehtam ali bi šel ali bi obstal, ali bi delal ali še malo počil, ali bi le jokal in se smili ali bi vstal in na glas zatulil, da je morda to moj zadnji trenutek in daj spravi se že, ker včeraj je zgodovina, jutri pa še daleč, zato živi tu in zdaj in ne prelagaj na prihodnost, storimo to takoj! Tako si mi kazal, čeprav tega nisi vedel, nihče ni, učil sem se iz stranske klopi, iz tega zornega kota sem videl tvoje napake, hvale in graje, ki so ti jih eni potem takoj očitali, pa čeprav so se tudi Oni kdaj motili, kričali so iz zavetja množice, Ljudje, vsi delamo napake. In vem, da ni vse vrhunsko, kar se začne s to besedo. Ampak mala je naša deželica in tista peščica, ki je na vrhu le s težavo najde isti ton in glas v glasu jezika.

V javnost se ni vpeljal samo sam, tudi mediji, njegovi učitelji, dobri vzponi, politika takratne komisije za alpinizem, vse to in še marsikaj poleg, človeka njegovega kova posrka v to. Če je pa človeku dano, da stvari, ki jih je počel Humar, počne s vsem srcem, potem lahko kdaj nevede spregledaš, da si svoj spodnji limit sreče že davno potrošil!

Ni bil le navaden človek, navaden alpinist, bil je mož nepričakovanih idej, načrtov, pompa, tihega skrivnostnega molka, dolgega jezika in treznih odločitev.

»Pa samo plezat sem hotu!« Ta stavek ga je spremljal vseskozi, ko ga je on sam izrekel in ko so mu ga drugi.  Marsikateremu novinarju je prišel prav, da ga je malce zbodel, ko je Tomaž kako stvar malo napihnil in hotel iz tega kaj iztržit. Taisti marsikateri, pa so le tiho molčali in niso si upali na glas priznati, da je naredil par zares dobrih solo vzponov, katerim nekateri nikoli ne bojo dorasli.

Ljudem si dal veliko, polne dvorane so ti ploskale, množice občudovale, ljudje doma v foteljih dihali s teboj, stiskali pesti zate Tomaž, nedvomno znal si narediti sow iz vsega kar si počel, morda je šlo to kdaj goli stroki malce na živce, ampak v taki evforiji, ko ti ploskajo, vabijo sem in tja, človeku načelo zdrave razsodnosti sigurno malo popusti in hočeš nočeš zaplavaš s tokom!

Ko me je dober mesec nazaj kolega iz novogoriškega alpinističnega odseka, ki je prirejalo Humarjevo predavanje na našem koncu poklical in me povabil, da naj ga pridem poslušat, sem sam zavzdihnil tisti znani Smolarjev stavek, čas ni, časa ni …

Le par dni po tistem, ko smo šli plezat skupaj in ko mi je govoril, kako dobro predavanje ima, ki je hkrati tudi mala promocija njegove druge knjige, mi je bilo žal, da nisem bil tam tisti večer. V zadregi in opravičilu samemu sebi sem dejal, da na naslednjega ko ga zasledim zagotovo grem. A prav tega naslednjega, Tomaž, le zakaj ga ne bo več.

Bil si svojevrstna legenda, dajal si nam, da ne oklevaj, temveč pojdi, bil si Človek, ki jih je zares pošteno malo, bil si Osebnost, bil si Idol, bil si …. Tomaž, ostal si vse pravkar našteto. Za vedno!  
 

Dejan Koren

Vibalski velb

No kot sem obljubil vam pošiljam manjše poročilo o balvanski tekmi Vipavski velb ki je potekala v soboto popoldan in zvečer tekme se je udeležilo 12 tekmovalcev in tekmovalk v dokaj velikem starostnem razponu in vsi so se zelo trudili da bi preplezali čim več na koncu pa so prva tir mesta zasedli naslednji tekmovalci pri dekletih je zmagala Larisa Fabjan sledili pa sta ji Anja Hajna in Greta Fabjan pri fantih pa je zmagal Miha Hajna takoj za njim pa sta pristala Martin Ušaj in Matic Leban

Moram pa še omeniti da jih je vse skupaj zalo spodbujala dokaj številna publika.

Lp Benjamin 

 

Vipavski velb

 

 

 

Podrobnejše informacije: Benjamin Kodele 041 353275

 

  • Četrtek 10. 9.
    • prijave na 041 353 275 ali prostiplezalec@gmail.com
    • štartnina do četrtka 10€
  • Sobota 12. 9.
    • štartnina na dan tekme 15€
    • 16:30 zapiranje izolacijske cone
    • 17:00 kvalifikacije
    • 20:00 finale
  • Nedelja 13. 9.
    • plezanje za obiskovalce

 

PRVIČ V PAKLENICI

Piše se leto 2009,ko se v četrtek 06.avgusta ob 12.00 dobimo ob kavici na vipavskem placu,mi-BRATOŽ-evi in familija FABIAN-ovih.S tremi mladimi plezalkami (NELI,GRETO in LARISO)se odpravimo na štiri dnevne počitnice v PAKLENICO!

Po šestih urah vožnje prispemo na cilj,poiščemo kamp in šotori so že postavljeni.Ob prijetni večerji že padajo plani za naslednje dni.

Med tem,ko trije od osem članske posadke uživamo dopoldneve na lepi plaži,se jih ostalih pet poti v stenah NACIONALNEGA PARKA PAKLENICA.

Punce so res pridne in zagnane,saj so preplezale polno smeri,med katerimi so bile za njihovo starost (NELI-l. 2001,GRETA-l.1999 in LARISA-l.1998) tudi dokaj zahtevne!

Te so ene izmed njih:

  • AUHE                                5b
  • WIENER WURSTCHEN         5a
  • FIGA                                 5a
  • ZAVA                                4b
  • ČUJA TI SI BOG                  5b
  • ČUJA TI SI BOG I BATINA    5a
  • NASTI PUT                        4c
  • LA BAMBA                         5c
  • H.S.V.                              5a
  • VUGA                               5a
  • ŽUNA                               5b
  • PEČENA KOKOŠ                 5b      in še druge!

GRETA IN LARISA,pa sta plezali tudi:

  • AANVALLLUHHHH             6b

LARISA je plezala – NP,GRETA in NELI pa – RP!

Glede na navdušenje naših mladih plezalk in ostalih članov posadke,počitnice zagotovo ponovimo!

lp  Natalija

 

dolomiti

Pozdrav,

nekaj novic iz zadnjih tednov oz dvakratnem obisku dolomitov …

Že pred časom smo plezali v Karnijskih, v Sapadi, prvi dan plezala sva s Stanko Vidmar smer Mazzilis Frezza (VI+, 300m) v Campanile delle ganziane, isto smer sta dan potem plezala še Tomaž Cingrle in Maja Gregorič (oba AO-Nova Gorica).

Drugi dan pa s Stanko smer Nuovo che Avanza (7a, 350m) v Avanzi, dan pred nama uživala v zares lepi smeri in odl skali tudi Jernej Arčon in Matic Obid (oba AO-Nova Gorica).

Dejan Koren (DUMO) vse plezal v vodstvu in prosto NP.

 

Minule dni pa se zadrževali v osrčju Dolomitov…

“Pogledat” sem malo šel smer Via Italia 61 in na moje veselje, kljub mnogim poizkuson v težjih razstežajih jo tudi prosto preplezal v enem dnevu. Zares je smer fascinantna! Odlične prehode poišče čez dve veliki strehi.

Za vrhnji  del smeri nad polici ni bilo volje, predvsem pa časa in vremena, dežne kaplje so že začele padati iz črnih oblakov.

Pri vzponu me je varovala Tina Rupnik (AO-Vipava), hvala ji za potrpežljivost!

Čez dva dni potem plezali naprej, ko smo počasi prišli h sebi, ..

poizkušat sem šel lanski dolg v Tofano di Rozes smer Da Pazzo vecchio pazzo in jo tudi prosto splezal, prvi najtežji raztežaj v drugem poizkusu ostalo NP.

Dan zatem plezala še v Cinque Torri smer Columbus …

Nori dnevi so prehitro se odvili in samo vprašanje vremena in malo tudi časa je, kdaj nazaj, nazaj v ta raj … projektov je še ogromnoooo!!!!

 

— Via Italia 61, Piz Ciavazes, Sella, (8a, 230m)

— Da Pazzo vecchio pazzo, Tofana di Rozes, (7c, 350m)

— Columbus, Cinque Torri, (7a, 120m)   Dejan NP

 

Vse te tri smeri plezal prosto v vodstvu s Tino Rupnik (AO-Vipava)

Dejan Koren (DUMO, AO-Vipava)