Avtor: Mitja Jež

Letos prvič PD Vipava organizira Plezalno-Alpinistično šolo. Teorijo spoznavajo v prostorih PD Vipava ob četrtkih ob 19:30. Nato naučeno za vikend prenesejo na prakso v skali.  

Tudi v nedeljo nam je šlo super od rok in nog. Plezali smo malo naprej od Pikapolonice, kjer imamo
poligon za alpinistično šolo za reševanje padlega soplezalca.
Vreme je bilo tako kot v soboto enkratno, še kakšno stopinjo topleje.
Tudi današnja skupina je uspešno izvedla vse vaje po programu.

lp marko

 

Še kakšno sliko si lahko ogledate v galeriji.

Včeraj 5. oktobra smo prijetna druščina (mladoporočenca Tine & Petra, Miha & Katja in Stanka & DeKo) krenili plezat v Lumignano, odlično plezališče, oddaljeno kakih šestdeset kilometrov severno od Benetk.

Krasna druščina, briljantno okolje, noro lepe smeri, malce prevroč dan, sami superlativi bi lahko stali pod črto tega krasnega nedeljskega dne, ki se je počasi nagibal h koncu, če nas ne bi pretresla vest o še eni izgubi enega od stebrov in biserov slovenskega alpinizma … Ja Mihe ne bomo nikoli več videli v živo …

Toliko ti da, ta alpinizem, mnogo več kot kdaj pričakuješ, tako nam vsem bogati to naše edino življenje, a v trenutki ti vzame lahko prav to. Žal je prst usode tokrat pokazal nanj.

 

Minuli vikend … V času spominov in jesenjske mavrice…

Ko se le počasi vrača vsa voda v svojo strugo, le začnem spet »normalno« plezati …

Spodobilo bi se, da ta sobotni večer preživimo v Ospu, kjer nas je s sliko in glasom popeljal, že štiri desetletja aktivni alpinist Ta Črni – Filip Bence, po njegovi zelo uspešno prehojeni poti, Njegovega alpinizma.

No ta dan sva s Stanko preživela v Babni in potem še ob ogledu ekstremno super hitrih naših najboljših plezalcev v Magični gobi. Čas Bečana pa tak, da se človeku, ki je smer že preplezal poraja vprašanje, kaj si potemtakem delal ti dober kos dneva v smeri ??? Noro!

 

No naslednji dan pa sanje za dušo. Lahkotno plezanje in pohajkovanje po stenah nad Tolminom.

Alo,

dolgo je v meni tlela želja prosto splezati Gobo v Veliki osapski steni. Nekako nikoli se nisem zdel dodobra vplezan, da bi zmogel tako smer prosto ponoviti v enem dnevu, za kaj več pa si itak nisem upal pričakovati. Oziroma vedno so
prišli hribi in ostale smeri v prvi plan. No pa se je vse skupaj le poklapalo, lep dan, mogoče malo prevroč, malo prepričevanja Stanke, da me gre “zihrat”, pa nora in še enkrat nora smer, ki je res ubranila vse tiste superlative, ki sem jih slišal iz ust tistih, ki so smer že plezali.

Res se za tako smer tristo procentov več zmotiviram, da smer prosto preplezam kot denimo eno smerco v plezališču, tak sem. Dodobra sem se spoznal v teh letih plezanja. Vem, da se potem zdim nekomu malo čuden, da se preprosto “zvrnem” v eni smerci denimo 7a v plezališču. Medtem ko teden prej zlezem v večji steni oceno več pa na pogled. Ampak tudi motivacije imam za tristo procentov več v večji steni. In to je moj sanj, plezati dolge smeri, …
Plezališča so mi le za trening in prijetno druženje, za kaj več pa …

Magiča Goga, Osp, 7c, 140m
(Dejan Koren, DUMO, AO-Vipava in Stanka Vidmar)
Dejan celo smer prosto in v vodstvu.

V četrtek 25. tm pa sem uspel tudi prosto preplezati “moj Osapski projekt”
Fantasic voyage (8a/a+, 25m).
Za uspešen vzpon se zahvaljujem tudi Mateji (Ao-Vipava), ki me je pri plezanju
varovala.

lp,
DeKo