Plezanje v Paklenici
Letos se nas je v Paklenico odpravilo večja skupina vipavskih plezalcev. Prvi je šel v Paklenico Martin, ki se je pridružil kamniškim plezalcem, nato so sledili Dejan, Stanka, Silvo, Ajo z družino, tudi Matjaž z Ano, Vito in Nevenko, pa Boris in še kot zadnja sva šla Andreja in Marko. Dejanu in Stanki je bil en podaljšan vikend premalo, pa sta odšla plezat tudi za prvi maj. Letos je bilo vreme enkratno, ne prevroče, skala suha. Še burja, ki zna tudi v Paklenici pokazat svojo moč, letos ni imela svojih dni. Ko prideš v Paklenico najprej opaziš, da je večina plezalcev Slovencev. V stenah Anič kuka, Čuka, Debelega kuka in sten nad parkiriščem odmevajo slovenski ukazi plezalcev.
Opaziš tudi gužvo v lažjih smereh, kjer se kar tare plezalcev.

V naši skupini so letos prvič plezali v Paklenici Silvo in Matjaž z dekleti in ne zadnjič. Paklenica s svojimi velikimi možnostimi te zasvoji in komaj čakaš na naslednji obisk. am sem prvič plezal v Paklenici skoraj pred 30 leti, takrat smo še taborili pod steno Anič kuka. Od takrat sem bil tam skoraj vsako leto, le v času razpada Jugoslavije in vojne na Hrvaškem nisem plezal v Paklenici nekaj let.
Letos smo člani našega odseka opravili 51 plezalnih vzponov, večina jih je bila pete in šeste težavnostne stopnje. Ponovno je izstopal Dejan, ki je preplezal Passengerja 7b in Agricantus 8a. Največ smeri je preplezala Stanka – 8, Silvo in Dejan sta jih preplezala 7, 5 smeri pa smo preplezali Martin, Boris, Ajo, Andreja in Marko.
Lep pozdrav
Marko
