Minuli vikend sem bil z Nadjo in Silvotom v Belih vodah. Planiral sem dvodnevno plezanje v Belih vodah in v Beljaškem stolpu pri koči Corsi.V soboto je vreme zdržalo, tako so bile razmere za južne stene sprejemljive. Temperatura ravno prava, sonca tudi ne preveč. Tudi spanje na prostem je potekalo
brez velikih pretresov, le komarjev nismo vajeni v takšnih količinah. Vremenska napoved za nedeljo se je uresničila 100%. Prvi dež nas je ulovil 5 min nad avtom in sledilo je neizogibno: povratek v dolino. Glede na zgodnjo uro, 6 zjutraj, se nam ni mudilo domov in smo si šli ogledati še Montaž in za konec še deževen Vršič z ovčjo povorko.
Plezali smo v Rogljiču in Lepi glavi.
Ker sva se s Silvotom zanašala, da poznava smeri iz Miheličevega vodnička dosti natančno, smo vodniček pustili v avtu. Seveda se je pojavil problem, kje natančno poteka smer v Rogljiču. S pomočjo fotoaparata sem opazil 1 rdečo in 1 belo gurtno v steni in tako smo se zagnali v steno v smeri teh gurten. 
Pri vrhnji gurtni je bilo videti, da so jo potrebovali za spust in pred mano je bila navpična zajeda in poč, prekinjena s par previsnimi mesti. Klinov ni bilo niti za vzorec, tudi težko bi bilo urediti varovanje z klini v monolitni skali. Varovanje sem uredil z metulji in zatiči, tudi skalni rogelj je prišel v poštev, pa tudi ušesce v skali se je pojavilo na pravem mestu za varovanje. Tako sem premagal navpično mesto v steni in sem prišel v položnejši del stene. Skala še vedno fantastična, skoraj Paklenica. Težave so se zmanjšale in do vrha je bilo le lažje plezanje. Po obveznem fotkanju je sledil sestop po normalnem dostopu na Rogljič.
Pri vrhnji gurtni je bilo videti, da so jo potrebovali za spust in pred mano je bila navpična zajeda in poč, prekinjena s par previsnimi mesti. Klinov ni bilo niti za vzorec, tudi težko bi bilo urediti varovanje z klini v monolitni skali. Varovanje sem uredil z metulji in zatiči, tudi skalni rogelj je prišel v poštev, pa tudi ušesce v skali se je pojavilo na pravem mestu za varovanje. Tako sem premagal navpično mesto v steni in sem prišel v položnejši del stene. Skala še vedno fantastična, skoraj Paklenica. Težave so se zmanjšale in do vrha je bilo le lažje plezanje. Po obveznem fotkanju je sledil sestop po normalnem dostopu na Rogljič.V nadaljevanju dneva smo šli plezat še v Lepo glavo. Silvo je predlagal plezanje v smeri Južni Kamin. 50 m visoki vstopni kamin ni ravno najboljše plezati s polnim nahrbtnikom na ramenih. Ker pa gre planinska pot, kjer smo sestopali po drugi strani gore, so nam nahrbtniki omogočili še dodatno uživanje v smeri. Tudi tukaj je skala fantastična, morda še preveč, ko je potrebno uredit varovališče. Za konec je sledila še lažja grapa in že smo bili na planinski poti.
Vsi smo si enotni, da se bomo še večkrat vrnili v ta del Zahodnih Julijcev.
Rogljič Buhtel V-/III 140 m 2h PRV
Lepa glava Južni kamin IV+/III 200 m 3h
lp marko
