Na mrzlo sobotno jutro, 7. januarja 2017, smo se najbolj pogumni odpravili na Otmarjevo pot od Podrage do Štjaka. Letošnji pohod je bil že 12. po vrsti, prvega smo izvedli leta 2005. Ob 6. uri smo se zbrali pri cerkvici sv. Urbana pred Podrago, kjer smo pri temperaturi –11 ˚C začeli s potjo. V Podragi smo imeli v župnijski cerkvi sv. Mohorja in Fortunata sveto mašo, ki jo je daroval tamkajšnji župnik Tomaž Kodrič. Po maši smo nadaljevali z vzponom na tretjo postojanko – sv. Socerb. Tu so nas pozdravili prvi jutranji žarki in prijetnejše temperature kot v dolini. Razgled na Vipavsko dolino je bil čudovit, zahvaljujoč sončnim žarkom, ki so pokukali izza Nanosa. Pot nas je nato vodila do sv. Ane nad vasjo Razguri. Majhno jezerce pred cerkvico je zamrznilo in nekateri so to izkoristili za drsanje na ledu.
Od tod smo se po asfaltni poti odpravili prvemu postanku naproti. Alojz in Boža Peljhan sta nas pričakala odprtih rok. V ponudbi je bil tradicionalni »krompirčk s pnceto s prtrwra«, čaj ter sladke dobrote.
Dodobra siti smo se odpravili do pete romarske cerkvice – sv. Matere Božje na Taboru nad Vrabčami, ki je tudi najvišja točka pohoda (605 m). Domačini ji rečejo kar cerkev Device Marije. Tu smo ponovno postali v stari šoli tik ob cerkvi, kjer so nam domačinke skuhale čaj in kavo.
Nadaljevali smo po kolovozu do podružničnega sv. Martina v Grižah. Cerkev velja za eno izmed najbolj zanimivih in kulturnozgodovinsko najpomembnejših. V celoti je bila krita s skrilami, zdaj pa so te ohranjene samo še na vhodni lopi. Petju božičnih pesmi in branju misli, ki jih je skrbno izbrala Lucija Nabergoj za vsako cerkev posebej, je sledila krajša poslastica, s katero nam je postregla naša vipavska rojakinja Irena Škapin Orel. Pot nas je naprej vodila v dolino Raše, iz katere smo se nato vzpeli do cerkvice sv. Tomaža pod Stomažem. Tu smo si privoščili kosilo iz nahrbtnika in nekoliko daljši postanek. Sledil je spust v dolino Raše k osmi postojanki – sv. Antonu, zatem pa najzahtevnejši vzpon na celotni 28 kilometrov dolgi Otmarjevi poti do sv. Katarine v Taboru nad Bogem. Čas je bil za skupinsko siko in že smo se odpravili proti zadnji, deseti cerkvi na tej romarski poti, sv. Jakobu na Štjaku.
Od tu je sledil še spust skozi gozd in mimo vinogradov med Gočami in Podrago proti kulturnemu domu v Podragi, kjer so nam krajevna skupnost Podraga in vaške gospodinje postregle s toplim obrokom, pijačo in sladkimi dobrotami.
83 pohodnikov nas je ob prijetnem druženju delilo vtise s poti in tako smo ob klepetu in željah, da bi se na pohodu ponovno srečali naslednje leto, zaključili Otmarjevo pot.
